Tožba, vložena 10. avgusta 2006 - G proti Komisiji

(Zadeva F-96/06)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: G (Port-Vendres, Francija) (Zastopnika: B. Cambier in L. Cambier, avocats)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

ugotovitev, da je tožena stranka odgovorna za napake, ki jih je storila v škodo tožeče stranke;

toženi stranki naj se naloži, da tožeči stranki in njeni družini plača začasni znesek v višini EUR 1 581 801, ki ustreza polovici škode, povzročene zaradi napak, ki jih je storila Komisija, njeni zastopniki, uslužbenci in/ali drugi organi, odvisni od Komisije, drugo polovico škode pa naj določi izvedenec;

toženi stranki naj se naloži plačilo obresti v višini 8 % na seštevek zgoraj navedenih zneskov, in sicer od 23. novembra 1999, ko je bilo zaključeno prvo poročilo o notranji preiskavi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), v katerem so prvi znaki pristranskosti glede tožeče stranke, ali podredno od 29. junija 2005, dneva, ko je tožeča stranka vložila odškodninsko tožbo ob uporabi člena 90(1) Kadrovskih predpisov;

imenovanje izvedenca;

naložitev toženi stranki plačila stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja osem tožbenih razlogov.

S prvim tožbenim razlogom očita Komisiji, da jo je postavila v središče zadeve "Berthelot" in da jo je štela za glavno povzročiteljico te zadeve, pri tem, da so bile vse te obtožbe napačne in ni obstajal niti najmanjši dokaz, ki bi take obtožbe proti tožeči stranki lahko utemeljeval. S tem naj Komisija ne bi izpolnila svoje obveznosti skrbnosti in dobrega upravljanja in naj bi zlorabila legitimno zaupanje tožeče stranke.

Z drugim tožbenim razlogom tožeča stranka očita Komisiji, da je zelo škodila njeni pravici do obrambe z neizpolnitvami in opustitvami upravnih preiskav, povezanih z zadevo "Berthelot", ki so bile vodene pristransko.

S tretjim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja kršitev obveznosti zaupnosti, ker je Komisija v letu 2000 omogočila novinarjem, da vstopijo v prostore OLAF in se seznanijo z zaupnimi dokumenti, ki zadevajo tožečo stranko, da bi določene med njimi objavili v televizijski oddaji.

S četrtim tožbenim razlogom tožeča stranka izpodbija odločbo Komisije o tem, da ji odvzame njeno imuniteto pred sodiščem.

S petim tožbenim razlogom tožeča stranka očita Komisiji, da jo je na delovno mesto glavnega svetovalca pri generalni direkciji "Tehnološke raziskave in razvoj" premestila ne v službenem interesu ali zaradi uporabe politike mobilnosti institucije, temveč iz naslova prikrite disciplinske kazni.

S šestim tožbenim razlogom, ki se nanaša na postopek priznanja, da je njena bolezen poklicna (člen 73 Kadrovskih predpisov), tožeča stranka izpodbija odločbo Komisijo, da takoj izključi možnost nesreče pri delu in da prenese njen spis na Preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC), da slednji opravi upravne preiskave, da se določi izvor njene bolezni.

S sedmim tožbenim razlogom se tožeča stranka sklicuje na neodvisnost postopkov, ki jih urejata člena 73 in 78 Kadrovskih predpisov in izpodbija odločbo Invalidskega odbora Komisije, da dokončno prekine odločanje v okviru postopka, začetega na podlagi člena 78(5) Kadrovskih predpisov, zato ker odločba ne bo sprejeta na podlagi člena 73 Kadrovskih predpisov.

Z osmim tožbenim razlogom tožeča stranka izpodbija dejstvo, da se je začel - in nadaljeval - disciplinski pregon proti njej, medtem ko naj bi belgijsko sodišče materialne dokaze, na katerih je ta pregon temeljil, v okviru kazenskega postopka proti njej razglasilo za neutemeljene.

Tožeča stranka ugotavlja, da so zgoraj navedene napake Komisije razlog za njen živčni zlom, zaradi katerega je morala predčasno zaključiti z uradniško kariero. Ta okoliščina naj bi njej in njeni družini povzročila premoženjsko in nepremoženjsko škodo.

____________