SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE (prvi senat)
z dne 21. februarja 2008(*)
„Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Postopek ocenjevanja – Postopek atestiranja – Ocenjevanje sposobnosti – Kršitev področja uporabe zakona – Obravnavanje po uradni dolžnosti“
V zadevi F‑31/07
zaradi tožbe, vložene na podlagi členov 236 ES in 152 AE,
Françoise Putterie-De-Beukelaer, uradnica Komisije Evropskih skupnosti, stanujoča v Bruslju (Belgija), ki jo zastopa É. Boigelot, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopata C. Berardis-Kayser in K. Herrmann, zastopnici,
tožena stranka,
SODIŠČE ZA USLUŽBENCE (prvi senat),
v sestavi H. Kreppel, predsednik, H. Tagaras in S. Gervasoni (poročevalec), sodnika,
sodna tajnica: C. Schilhan, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 13. novembra 2007
izreka naslednjo
Sodbo
1 F. Putterie-De-Beukelaer s tožbo, ki jo je v sodnem tajništvu Sodišča za uslužbence vložila 2. aprila 2007, zahteva razglasitev ničnosti kariernega ocenjevalnega poročila za leto 2005, v delu, v katerem ji v rubriki 6.5, „Sposobnosti“, sestavljeni za namene postopka atestiranja, ni priznana sposobnost za opravljanje funkcij iz kategorije B*.
Pravni okvir
2 Člen 43 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) določa:
„Najmanj enkrat na dve leti se za vsakega uradnika pripravi periodično poročilo o sposobnostih, učinkovitosti in obnašanju v službi, kakor predvidi vsaka institucija v skladu s členom 110. Vsaka institucija predpiše določbe o pravici do vložitve ugovora v postopku poročanja [ocenjevanja], ki jo je treba uveljaviti pred vložitvijo pritožbe iz člena 90(2).
Za uradnike iz funkcionalne skupine AST, ki so razvrščeni v razred [naziv] 4 ali višji, je v poročilu lahko tudi mnenje, ali bi bil, na podlagi delovne uspešnosti, sposoben opravljati funkcijo upravljavca [administratorja].
Uradnik se seznani s poročilom. Ima pravico dati vsa ustrezna pojasnila.“
3 Odločba Komisije Evropskih skupnosti o splošnih določbah za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov je bila sprejeta 23. decembra 2004 (v nadaljevanju: SDI 43) in se je uporabljala za ocenjevalno obdobje 2006 (ki je zajemalo obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2005). V SDI 43 je opredeljen postopek sestave letnega ocenjevalnega poročila, imenovanega karierno ocenjevalno poročilo (v nadaljevanju: KOP). V skladu s členom 43(1) Kadrovskih predpisov člen 8(11) SDI 43 določa, da lahko zaposleni na zadevnem delovnem mestu proti KOP vloži obrazložen ugovor, o katerem odloča drugostopenjski ocenjevalec glede na mnenje paritetnega odbora za ocenjevanje (v nadaljevanju: POO).
4 V Upravnem obvestilu št. 1‑2006 z dne 12. januarja 2006 o ocenjevalnem obdobju 2006, ki ustreza ocenjevalnemu obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2005, je k rubriki o ocenjevanju sposobnosti navedeno:
„To rubriko je treba izpolniti v okviru postopkov atestiranja in potrjevanja. Ocenjevalec jo izpolni le, če je to zaposleni na zadevnem delovnem mestu pri samoocenjevanju (polje za križec) izrecno zahteval.
Rubrika Sposobnosti je bila spremenjena. Ocenjevalec trenutno razpolaga s seznamom tipičnih funkcij kategorije A* ali kategorije B*. Tam označi nalogo ali naloge, ki spadajo v višjo kategorijo, in oceni tisti del dejavnosti, ki ga zaposleni na zadevnem delovnem mestu nameni za opravljanje teh nalog, ter kakovost dela pri opravljanju teh nalog.
[…]“
5 Člen 10 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom določa:
„1. Uradniki, zaposleni pred 1. majem 2004 v kategoriji C ali D, se s 1. majem 2006 razvrstijo v karierne tokove, ki omogočajo napredovanja:
a) prejšnje kategorije C do razreda AST 7;
b) prejšnje kategorije D do razreda AST 5;
[…]
3. Uradnik, za katerega se uporablja odstavek 1, se lahko brez omejitev vključi v funkcionalno skupino strokovni sodelavci [asistenti], če uspešno opravi javni natečaj ali na podlagi postopka atestiranja. Postopek atestiranja temelji na delovni dobi, izkušnjah, odlikah [uspešnosti] in ravni izobrazbe uradnikov ter razpoložljivosti delovnih mest v funkcionalni skupini AST. Kandidature uradnikov za atestiranje pregleda skupni [paritetni] odbor. Institucije sprejmejo pravila za izvajanje tega postopka pred 1. majem 2004. Kadar je to potrebno, institucije sprejmejo posebno določbo, s katero se upošteva tako spremembo, ki povzroči spremembo veljavnih odstotkov napredovanj.“
6 Člen 1 Odločbe Komisije z dne 7. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje postopka atestiranja (v nadaljevanju: Odločba z dne 7. aprila 2004), ki je bila objavljena v Upravnem obvestilu št. 70‑2004 z dne 22. junija 2004, določa:
„1. Namen postopka atestiranja je izbrati uradnike, zaposlene pred 1. majem 2004 v kategoriji C ali D, ki se lahko brez omejitev vključijo v funkcionalno skupino asistenti.
[…]“
7 Člen 4 Odločbe z dne 7. aprila 2004 določa:
„Pred 30. septembrom vsakega leta [organ, pristojen za imenovanja] določi število delovnih mest iz funkcionalne skupine asistenti, na katera se bodo naslednje leto lahko zaposlili atestirani uradniki v smislu člena 8.
V skladu s to odločbo [organ, pristojen za imenovanja] objavi razpis.“
8 Člen 5 Odločbe z dne 7. aprila 2004 določa:
„1. Za uradnike iz člena 1, ki so se prijavili na razpis, se opravi postopek atestiranja, če izpolnjujejo obe navedeni merili:
– raven izobrazbe, ki je najmanj enaka ravni, ki se v členu 5(3)(a) Kadrovskih predpisov zahteva za imenovanje na delovno mesto uradnika iz funkcionalne skupine asistenti;
– najmanj pet let delovne dobe v kariernem toku C ali D. […]
2. [Organ, pristojen za imenovanja] pri vsakem postopku atestiranja izdela in objavi seznam uradnikov, ki so se prijavili na razpis in so bili pripuščeni k postopku atestiranja.
[…]“
9 Člen 6 Odločbe z dne 7. aprila 2004 določa:
„1. [Organ, pristojen za imenovanja] pri vsakem postopku atestiranja sestavi seznam pripuščenih uradnikov, ki so razvrščeni po prednostnem vrstnem redu, po naslednjih merilih: raven izobrazbe; delovna doba v kariernem toku C ali D; izkušnje in uspešnost, ocenjena na podlagi razpoložljivih [KOP].
2. Vrednost meril in njihovo težo določi [organ, pristojen za imenovanja], in to pred 31. decembrom 2004 in po tem, ko odbor iz člena 9 poda svoje mnenje. Na priporočilo odbora iz člena 9 se lahko vrednost in teža meril vsako leto spremenita z odločbo [organa, pristojnega za imenovanja].
[…]
4. V desetih delovnih dneh po tem obvestilu lahko pripuščeni uradniki podajo ugovor na odbor iz člena 9, če izpodbijajo število točk, ki so jim bile dodeljene. Svoj ugovor morajo obrazložiti in odboru iz člena 9 morajo predložiti vse potrebne uradne listine.
Odbor iz člena 9 v desetih delovnih dneh poda mnenje in ga posreduje [organu, pristojnemu za imenovanja], ki odloča o nadaljnjih ukrepih.“
10 Člen 7 Odločbe z dne 7. aprila 2004 določa:
„1. Prvi uradniki na seznamu iz člena 6 do položaja, ki ustreza dvakratniku števila delovnih mest, določenega v skladu s členom 4, se lahko do 31. decembra naslednjega leta prijavijo na prosta delovna mesta v funkcionalni skupini asistenti.
2. Seznam uradnikov iz odstavka 1 objavi [organ, pristojen za imenovanje].
3. Prosta delovna mesta, na katera se lahko zaposlijo uradniki iz odstavka 1, se navedejo ob objavi razpisov prostih delovnih mest.“
11 Člen 8 Odločbe z dne 7. aprila 2004 določa:
„1. Uradniki iz člena 7(1), imenovani na prosta delovna mesta iz člena 7(3), štejejo za atestirane. Postanejo člani funkcionalne skupine asistenti brez omejitev kariere.
2. [Organ, pristojen za imenovanja] pred 31. marcem vsako leto objavi seznam uradnikov, ki so bili atestirani v zadnjem postopku atestiranja.“
12 S členom 9 Odločbe z dne 7. aprila 2004 se ustanavlja paritetni odbor za postopek atestiranja in določa njegova sestava in podrobna pravila za njegovo delovanje.
13 Odločba z dne 7. aprila 2004 je bila razveljavljena, nadomestila jo je Odločba Komisije z dne 29. novembra 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje postopka atestiranja (v nadaljevanju: Odločba z dne 29. novembra 2006).
14 Člen 5(1) Odločbe z dne 29. novembra 2006 določa:
„Uradniki iz člena 1, ki so se prijavili na razpis, se po tem, ko odbor iz člena 7 poda mnenje, pripustijo k postopku atestiranja, če izpolnjujejo vsa štiri navedena merila:
– če imajo raven izobrazbe, ki je najmanj enaka ravni, ki se v členu 5(3)(a) Kadrovskih predpisov zahteva za imenovanje na delovno mesto uradnika iz funkcionalne skupine asistenti;
– če imajo najmanj pet let delovne dobe v kariernem toku C ali D. […];
– če jim je bila priznana sposobnost za opravljanje nalog ravni ‚upravni asistent‘;
– če niso strokovno neprimerni oziroma nesposobni.“
15 Odločba organa, pristojnega za imenovanja (v nadaljevanju: OPI), o uporabi meril za pripustitev k postopku atestiranja za obdobje 2006, objavljena v Upravnem obvestilu št. 59‑2006 z dne 21. decembra 2006, v točki 3 z naslovom „Sposobnosti“ določa:
„Sposobnost za opravljanje nalog ravni ‚upravni asistent‘ mora biti pozitivno ocenjena v okviru ocenjevalnega obdobja 2005.
[…]“
Dejansko stanje
16 Tožeča stranka je od leta 1985 zaposlena kot uradnica v generalnem sekretariatu Komisije. Tožeča stranka, ki je bila do novembra 1996 tajnica direktorata, je spremenila poklicno usmeritev in postala inštruktorica informatike. Leta 2000 je bila uradno priznana za odgovorno osebo za usposabljanje na področju informatike.
17 Do 1. maja 2004 je imela naziv C 2, nato je na podlagi člena 2(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom pridobila naziv C*5 in nato, od 1. maja 2006, na podlagi člena 8(1) Kadrovskih predpisov naziv AST 5.
18 V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2005, ki je bilo predmet KOP (v nadaljevanju: KOP 2005), je tožeča stranka opravljala enake naloge kot pred tem. Pri sestavi njenega KOP 2005 je tako kot pri prejšnjem KOP zahtevala, naj ocenjevalec izpolni rubriko 6.5 „Sposobnosti“, kot je bilo določeno v Upravnem obvestilu št. 1‑2006 z dne 12. januarja 2006, da bi lahko sodelovala v postopku atestiranja 2006.
19 V navedeni rubriki 6.5 KOP 2005, v podnaslovu katere je navedeno, da jo je treba upoštevati v okviru postopka atestiranja, je ocenjevalec menil, da naloge, ki jih je v referenčnem obdobju opravljala tožeča stranka, niti deloma ne ustrezajo nalogam uradnika kategorije B*. Zato je ocenjevalec tako kot v prejšnjem KOP ocenil, da tožeča stranka ni dokazala sposobnosti za opravljanje nalog iz te kategorije. Po tem, ko je potrjevalec to oceno potrdil, je tožeča stranka 6. junija 2006 vložila obrazložen ugovor na podlagi člena 8(11) SDI 43 in se torej obrnila na POO.
20 POO v mnenju ni ugotovil neskladnosti med pripombami in ocenami, ki jih je dobila tožeča stranka, niti očitne napake pri presoji v zvezi z nepriznanjem njene sposobnosti za opravljanje nalog iz kategorije B*.
21 Z odločbo z dne 26. junija 2006 je drugostopenjski ocenjevalec potrdil KOP 2005.
22 Tožeča stranka je 26. septembra 2006 vložila „pritožbo na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov“ zoper „odločb[o] [njenega] nadrejenega glede KOP 2005, ki ji ni hotel dovoliti pristopa k atestiranju zaradi nepoznavanja [njenega] dela [...] in napake pri poimenovanju […] delovnega mesta“ (v nadaljevanju: sporna odločba).
23 OPI je z odločbo z dne 21. decembra 2006 pritožbo tožeče stranke zavrnil, ker je menil, da potrjevalec, ki mora „[n]a podlagi predloženih informacij ocenjevalca […] odločiti, ali je ocenjevani dejansko dokazal sposobnosti za opravljanje nalog višje kategorije“, ni storil „nobene očitne napake pri presoji“. Postopek atestiranja za leto 2006 se je začel istega dne z objavo razpisa v Upravnem obvestilu št. 60‑2006.
24 V skladu z izpiskom iz elektronskega dosjeja Sysper 2 tožeče stranke, ki ga je ta predložila na obravnavi, je bila njena kandidatura, vložena 25. januarja 2007, 1. februarja istega leta zavrnjena zaradi nepriznanja sposobnosti. Pritožbo, ki jo je tožeča stranka 24. aprila 2007 vložila zoper to odločbo, je OPI 25. maja 2007, po oceni paritetnega odbora za izvajanje atestiranja, zavrnil. V mnenju, ki ga je povzel OPI, je ta odbor ocenil, da tožeča stranka ne more biti upravičena do atestiranja, ker je potrjevalec njenega KOP 2005 zanikal njeno sposobnost za opravljanje nalog iz kategorije B*.
Postopek in predlogi strank
25 V okviru ukrepov procesnega vodstva, predvidenih v členu 64 Poslovnika Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti, ki se na podlagi člena 3(4) Sklepa Sveta 2004/752/ES, Euratom, z dne 2. novembra 2004 o ustanovitvi Sodišča za uslužbence Evropske unije (UL L 333, str. 7) smiselno uporablja za Sodišče za uslužbence do začetka veljavnosti lastnega poslovnika, je Sodišče za uslužbence od Komisije zahtevalo, naj odgovori na pisno vprašanje in ji posreduje listine.
26 Sodišče za uslužbence je z dopisom z dne 17. septembra 2007 stranke obvestilo, da bo po uradni dolžnosti presojalo tožbeni razlog javnega reda, ki se nanaša na kršitev področja uporabe člena 43 Kadrovskih predpisov in člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom s strani izpodbijanega akta.
27 Stranki sta 15. oktobra 2007 podali pisna stališča o tožbenem razlogu javnega reda, ki ga je Sodišče za uslužbence po uradni dolžnosti ugotovilo in ju o njem obvestilo.
28 Stranki sta ustna stališča in odgovore na vprašanja Sodišča za uslužbence podali na obravnavi 13. novembra 2007.
29 Tožeča stranka Sodišču za uslužbence predlaga, naj:
– njen KOP 2005 v delu, v katerem ji ni priznana sposobnost za opravljanje nalog iz kategorije B*, razglasi za ničnega;
– Komisiji naloži stroške.
30 Komisija Sodišču za uslužbence predlaga, naj:
– tožbo zavrne kot nedopustno in v vsakem primeru kot neutemeljeno;
– o stroških odloči v skladu s predpisi.
Pravo
Dopustnost
Trditve strank
31 Komisija meni, prvič, da dopis tožeče stranke z dne 26. septembra 2006, naslovljen „Pritožba na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov“, ni pritožba v smislu določb člena 90(2) in člena 91(2) Kadrovskih predpisov, ampak zahteva. Tožeča stranka je v njem upravo le k nečemu pozvala, zlasti naj ji omogoči upravičenje do atestiranja v obdobju 2006. Ker naj ne bi bila prej vložena pritožba, naj bi bila ta tožba nedopustna.
32 Drugič, če bi Sodišče za uslužbence štelo, da je dopis z dne 26. septembra 2006 pritožba, naj bi bila podana očitna neskladnost med predmetom navedene pritožbe in predmetom te tožbe. KOP 2005 v besedilu dopisa z dne 26. septembra 2006 naj namreč ne bi bil niti omenjen, s tožbo pa se zahteva razglasitev njegove ničnosti. Tudi v tem primeru naj bi bila tožba zato nedopustna.
Presoja Sodišča za uslužbence
33 Komisija najprej uveljavlja, da pred tožbo ni bila vložena niti zahteva niti pritožba.
34 V skladu z ustaljeno sodno prakso je natančna pravna kvalifikacija dopisa oziroma note odvisna le od presoje Sodišča za uslužbence in ne od volje strank (glej na primer sklep Sodišča prve stopnje z dne 15. julija 1993 v zadevi Hogan proti Parlamentu, T‑115/92, Recueil, str. II‑895, točka 36).
35 V tem primeru je treba na dopis z dne 26. septembra 2006 gledati kot na pritožbo v smislu členov 90(2) in 91(2) Kadrovskih predpisov.
36 Prvič, treba je namreč navesti, da je zadevna oseba za navedeni dopis uporabila obrazec za pritožbo na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov in je izpolnila rubriko „Izpodbijana odločba“, v kateri je navedla „odločb[o] [njenega] nadrejenega glede KOP 2005, ki ji ni hotel dovoliti pristopa k atestiranju zaradi nepoznavanja [njenega] dela [odgovorne osebe za usposabljanje na področju informatike] in napake pri poimenovanju vrste zadevnega delovnega mesta“.
37 Drugič, v dopisu z dne 26. septembra 2006 je povzeto in razvito razlogovanje, ki ga je tožeča stranka že predstavila v okviru postopka z ugovorom zoper sporno odločbo, predvidenega v SDI 43. Sicer pa je OPI razumel, da gre pri tem dopisu tožeče stranke za nadaljevanje izpodbijanja KOP 2005 pred POO, saj ga je izrecno zavrnil kot pritožbo zoper navedeni KOP.
38 Tretjič, ob predpostavki, da bi bilo mogoče dopis z dne 26. septembra 2006 razlagati kot zahtevo in ne kot pritožbo zoper sporno odločbo in bi morala tožeča stranka tako pred tožbo vložiti pritožbo zoper zavrnitev njene zahteve, bi ta pomanjkljivost predhodnega postopka vendarle izvirala iz opravičljive zmote.
39 Na podlagi sodne prakse gre namreč za tak primer, če je zadevna institucija ravnala na način, ki je pri posamezniku v dobri veri in ob izkazani zahtevani skrbnosti običajno izkušene osebe sam ali v odločilni meri povzročil dopustno zmedo. V takem primeru se uprava ne more sklicevati na lastno kršitev načel pravne varnosti in zaupanja v pravo, ki je bila vzrok za napako posameznika (sodba Sodišča prve stopnje z dne 29. maja 1991 v zadevi Bayer proti Komisiji, T‑12/90, Recueil, str. II‑219, točka 29).
40 Sicer pa je OPI, kot je bilo navedeno v točki 37 te sodbe, v odgovoru z dne 21. decembra 2006 na dopis z dne 26. septembra 2006, navedeni dopis izrecno razlagal kot pritožbo zoper KOP 2005, v delu, v katerem tožeči stranki ni priznana potrebna sposobnost za pristop k postopku atestiranja. Glede na ta odgovor je lahko tožeča stranka upravičeno menila, da je izpolnila zahteve predhodnega postopka, določenega v členih 90 in 91 Kadrovskih predpisov, in da lahko neposredno vloži tožbo pred Sodiščem za uslužbence. Komisija naj se v nobenem primeru ne bi mogla sklicevati na nedopustnost, ki jo je povzročilo njeno ravnanje.
41 Na podlagi navedenega zatrjevanje Komisije, da je treba dopis z dne 26. septembra 2006 šteti za zahtevo in da bi bilo treba tožbo, ker pred njo naj ne bi bila vložena pritožba, zavrniti kot nedopustno, ni utemeljeno.
42 Drugič, Komisija uveljavlja, da pred tožbo vsekakor ni bila vložena pritožba z istim predmetom.
43 V skladu z ustaljeno sodno prakso morajo imeti tožbeni predlogi uradnikov isti predmet kot predlogi, izraženi v predhodni upravni pritožbi, njihovi očitki pa morajo temeljiti na istih razlogih kot v pritožbi (sodba Sodišča prve stopnje z dne 16. septembra 1998 v zadevi Rasmussen proti Komisiji, T‑193/96, RecFP, str. I‑A‑495 in II‑1495, točka 47).
44 Medtem ko se s tožbo predlaga razglasitev ničnosti KOP 2005, to po mnenju Komisije v besedilu dopisa z dne 26. septembra 2006 ni bilo niti omenjeno, zato navedenega dopisa naj ne bi bilo mogoče šteti za pritožbo zoper navedeni KOP.
45 Uvodoma je treba navesti, da se v nasprotju s tem, kar zatrjuje Komisija, tožba ne nanaša na ničnost KOP 2005 tožeče stranke, ampak na razglasitev ničnosti sporne odločbe, ki je vključena v KOP in katere obrazložitev izhaja iz rubrike 6.5 in s katero tožeči stranki ni bila priznana potrebna sposobnost za vključitev v funkcionalno skupino asistentov, zato ji je bil onemogočen pristop k postopku atestiranja iz člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom.
46 Sicer pa iz besedila dopisa z dne 26. septembra 2006 izhaja, da je bil ta že usmerjen proti sporni odločbi.
47 Prvič, kot je bilo navedeno v točki 36 te sodbe, je tožeča stranka v pritožbi z dne 26. septembra 2006 navedla, da izpodbija „odločbo [njenega] nadrejenega glede KOP 2005, ki ji ni hotel dovoliti pristopa k atestiranju“. Dalje, svojo pritožbo je sklenila z zahtevkom Komisiji, naj ji prizna ugodnost atestiranja, to je, naj prekliče zavrnitev, ki je bila glede tega izražena v njenem KOP 2005. Nazadnje, v navedenem ugovoru je izrecno navedla, da „razlogi, navedeni v podporo zavrnitve atestiranja, niso pravilni“.
48 Torej ugovor nedopustnosti, ki izhaja iz neskladnosti predmeta pritožbe in tožbe, dejansko ni utemeljen in ga je treba zato zavrniti.
49 Iz vsega navedenega izhaja, da je treba oba ugovora nedopustnosti, ki ju je podala Komisija, zavrniti.
Utemeljenost
50 Kot je Sodišče prve stopnje presodilo v sodbi z dne 15. julija 1994 v združenih zadevah Browet in drugi proti Komisiji (od T‑576/93 do T‑582/93, Recueil, str. II‑677, točka 35), tožbeni razlog, ki se nanaša na uporabo zakona, zadeva kogentno pravo in ga mora Sodišče prve stopnje presojati po uradni dolžnosti.
51 Dejansko bi Sodišče za uslužbence kršilo dolžnost presoje zakonitosti, če ne bi ugotovilo – četudi stranke tega ne bi izpodbijale –, da je bila odločba, ki se pred tem sodiščem izpodbija, sprejeta na podlagi pravila, ki se v obravnavanem primeru ne more uporabiti, in če bi nato o sporu, v katerem razsoja, odločilo ob uporabi takega pravila.
52 V obravnavanem primeru je treba po uradni dolžnosti obravnavati tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev področja uporabe člena 43 Kadrovskih predpisov in člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom s strani sporne odločbe.
53 Stranki sta bili z dopisom z dne 17. septembra 2007 obveščeni, da bo Sodišče za uslužbence ta tožbeni razlog obravnavalo po uradni dolžnosti, in vabljeni, naj predstavita svoja stališča.
54 Tožeča stranka je v odgovoru navedla, da se ji zdi tožbeni razlog, ki se bo obravnaval po uradni dolžnosti, utemeljen.
55 Nasprotno pa je Komisija v pisnih stališčih glede tožbenega razloga, o katerem jo je obvestilo Sodišče za uslužbence, zanikala možnost Sodišča za uslužbence, da po uradni dolžnosti obravnava tožbene razloge materialne zakonitosti. Najprej, sodišče Skupnosti naj bi te razloge lahko presojalo le, če jih tožeče stranke navedejo oziroma če so vsaj neposredno povezani s trditvami samih strank. Dalje, možnost sodišča, da po uradni dolžnosti presoja vprašanja materialne zakonitosti izpodbijanega akta, naj bi členu 48(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje, ki določa, da je strankam prepovedano navajanje novih razlogov med postopkom, ter pravilu o skladnosti med tožbo in pritožbo odvzela ves polni učinek. Nazadnje naj bi zaradi obravnavanja tožbenega razloga materialne zakonitosti po uradni dolžnosti, s čimer bi se spremenil okvir kontradiktorne razprave, lahko prišlo do kršitve pravice do obrambe.
56 Najprej je treba odgovoriti na te načelne ugovore.
57 Prvič, v nasprotju s tem, kar zatrjuje Komisija, je bilo že presojeno, da sodišče Skupnosti lahko in včasih tudi mora po uradni dolžnosti obravnavati določene tožbene razloge materialne zakonitosti. Kot je bilo obrazloženo že v točki 50, velja to tudi ob kršitvi področja uporabe zakona. Enako je tudi materialna pravnomočnost razlog materialne zakonitosti, ki spada na področje kogentnega prava in ga mora sodišče obravnavati po uradni dolžnosti (sodba Sodišča z dne 1. junija 2006 v zadevi P & O European Ferries (Vizcaya) in Diputación Foral de Vizcaya proti Komisiji, C‑442/03 P in C‑471/03 P, ZOdl., str. I‑4845, točka 45). Nazadnje je sodna praksa Skupnosti v določenih primerih naložila obveznost nacionalnemu sodišču, ki je v okviru svojih pristojnosti zadolženo za uporabo določb prava Skupnosti, da po uradni dolžnosti obravnava tožbene razloge materialne zakonitosti, zlasti tiste, ki se nanašajo na nedovoljenost pogojev pogodb, sklenjenih med potrošniki in poklicnimi ponudniki (sodbi Sodišča z dne 21. novembra 2002 v zadevi Cofidis, C‑473/00, Recueil, str. I‑10875, točki 36 in 38, in z dne 26. oktobra 2006 v zadevi Mostaza Claro, C‑168/05, ZOdl., str. I‑10421, točka 39).
58 Kar zadeva trditev Komisije, da lahko sodišče tožbeni razlog materialne zakonitosti po uradni dolžnosti obravnava le, če se nanj sklicujejo stranke oziroma če je neposredno povezan z njihovim zatrjevanjem, je to v nasprotju s samim namenom obravnavanja po uradni dolžnosti in bi pomenilo odvzem vseh možnosti Sodišču za uslužbence, da tožbeni razlog materialne zakonitosti obravnava po uradni dolžnosti, medtem ko sodna praksa to predvideva.
59 Drugič, v nasprotju s trditvijo Komisije se prepoved tožečim strankam, da se na področju javnih uslužbencev v tožbah sklicujejo na tožbene razloge, ki nimajo zveze s trditvami, podanimi v predhodni pritožbi, in prepoved navajanja novih razlogov po prvi izmenjavi vlog, zajeta v členu 43(1) Poslovnika, nanašata na stranke in ne na Sodišče za uslužbence.
60 Tretjič, trditvi Komisije, da bi obravnavanje tožbenega razloga materialne zakonitosti po uradni dolžnosti ogrozilo kontradiktornost postopka in načelo spoštovanja pravice do obrambe, ni mogoče pritrditi. Člen 77 Poslovnika namreč določa, da lahko Sodišče za uslužbence po opredelitvi strank po uradni dolžnosti preizkusi procesne predpostavke, ki spadajo na področje kogentnega prava. Sicer pa ni podan noben razlog, na podlagi katerega bi bilo mogoče meniti, da če ta pogoj pomeni zadostno jamstvo načel kontradiktornosti in spoštovanja pravice do obrambe v primeru, ko se po uradni dolžnosti obravnava procesna predpostavka, ki spada na področje kogentnega prava, to ne bi veljalo enako v primeru, ko se po uradni dolžnosti obravnava tožbeni razlog, ki spada na področje kogentnega prava, to je tožbeni razlog materialne ali formalne zakonitosti. Zato je treba šteti, da je Sodišče za uslužbence s tem, ko je stranki obvestilo, da bo po uradni dolžnosti obravnavalo tožbeni razlog, ki spada na področje kogentnega prava, s prejetjem pisnih stališč strank o njegovi nameri in s tem, ko jima je omogočilo razpravo o tem na obravnavi, izpolnilo zahteve načel, na kateri se sklicuje Komisija.
61 Iz navedenega izhaja, da je treba zavrniti trditve, ki jih je podala Komisija proti obravnavanju tožbenega razloga materialne zakonitosti po uradni dolžnosti.
62 V obravnavanem primeru je Sodišče za uslužbence po uradni dolžnosti presojalo, ali je bilo s sporno odločbo kršeno področje uporabe člena 43 Kadrovskih predpisov oziroma člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom.
63 Uvodoma je treba opozoriti na namen teh določb Kadrovskih predpisov.
64 Člen 43(1) Kadrovskih predpisov določa, da se za vsakega uradnika pripravi periodično poročilo o sposobnostih, učinkovitosti in obnašanju v službi, kakor predvidi vsaka institucija. Za uradnike iz skupine AST, ki so razvrščeni v naziv 4 ali višji, je v poročilu, na podlagi člena 43(2) Kadrovskih predpisov, lahko tudi mnenje, ali bi bil, na podlagi delovne uspešnosti, sposoben opravljati naloge administratorja.
65 Člen 10 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom je, nasprotno, prehodna določba. Določa razvoj kariere za uradnike iz nekdanjih kategorij C in D v funkcionalni skupini asistenti, v katero so razporejeni od vključno 1. maja 2006. V prvem odstavku tega člena je za te uradnike predviden karierni tok z najvišjim nazivom AST 7 oziroma AST 5. Na podlagi člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom se lahko uradniki iz nekdanjih kategorij C in D brez omejitev vključijo v funkcionalno skupino asistenti, če uspešno opravijo javni natečaj ali na podlagi postopka atestiranja. Postopek atestiranja temelji na delovni dobi, izkušnjah, uspešnosti in ravni izobrazbe uradnikov, njegova podrobna pravila, ki jih določijo institucije, pa zajemajo zlasti presojo kandidatur s strani paritetnega odbora. Komisija je na podlagi člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom z Odločbo z dne 7. aprila 2004 določila podrobna pravila za izvajanje postopka atestiranja svojih zaposlenih.
66 Postopka ocenjevanja in atestiranja, ki ju opredeljujeta SDI 43 in Odločba z dne 7. aprila 2004, se razlikujeta in temeljita na popolnoma drugačnih podrobnih pravilih.
67 V postopku ocenjevanja, ki poteka vsako leto od januarja do aprila, ocenjevalec in potrjevalec izdelata KOP za uradnika, temu je omogočen postopek z notranjim pravnim sredstvom pred POO, drugostopenjski ocenjevalec pa je pooblaščen za odločanje o ukrepih, ki jih je treba sprejeti glede na mnenje, ki ga je podal ta odbor.
68 Postopek atestiranja, predviden z Odločbo z dne 7. aprila 2004, zajema štiri stopnje.
69 Prvič, OPI vsako leto pred 30. septembrom določi število delovnih mest iz funkcionalne skupine asistenti, na katera bodo lahko naslednje leto zaposleni atestirani uradniki. Po tej odločbi se objavi razpis.
70 Drugič, OPI na podlagi člena 5(2) Odločbe z dne 7. aprila 2004 izdela in objavi seznam kandidatov, pripuščenih k postopku atestiranja. Za uvrstitev na ta seznam pripuščenih kandidatov morajo kandidati izpolnjevati le dva pogoja: prvič, imeti morajo raven izobrazbe, ki je najmanj enaka ravni, ki se v členu 5(3)(a) Kadrovskih predpisov zahteva za imenovanje na delovno mesto uradnika iz funkcionalne skupine asistenti, in drugič, imeti morajo najmanj pet let delovne dobe v kariernem toku C ali D. Ta seznam je mogoče izpodbijati pred paritetnim odborom za izvajanje atestiranja, odborom, katerega sestava ni enaka sestavi paritetnega odbora za ocenjevanje.
71 Tretjič, na podlagi člena 6 Odločbe z dne 7. aprila 2004 so uradniki, pripuščeni k postopku atestiranja, razvrščeni po naslednjih merilih: raven izobrazbe; delovna doba v kariernem toku C ali D; izkušnje in uspešnost, ocenjena na podlagi razpoložljivih KOP. Vrednost meril in njihovo težo določi OPI, in to pred 31. decembrom 2004. Razvrstitev je mogoče izpodbijati pred paritetnim odborom za izvajanje atestiranja.
72 Četrtič, prvi uradniki na seznamu do položaja, ki ustreza dvakratniku števila delovnih mest, na katera se lahko zaposlijo atestirani uradniki, se lahko do 31. decembra naslednjega leta prijavijo na prosta delovna mesta v funkcionalni skupini asistenti. Uradniki, imenovani na ta delovna mesta, štejejo za atestirane.
73 V obravnavanem primeru se sporna odločba, čeprav uvrščena v KOP 2005 tožeče stranke, ne nanaša na njeno oceno, ampak, kot je navedeno v naslovu rubrike 6.5 tega KOP, na pogoje za pripustitev tožeče stranke k postopku atestiranja. Predmet te odločbe je zavrnitev potrebnih sposobnosti tožeče stranke za vključitev brez omejitev v funkcionalno skupino asistenti, njen učinek pa je bil, kot je navedeno v stališču paritetnega odbora za izvajanje atestiranja in OPI v postopku atestiranja 2006 (glej točko 24 te sodbe), da so bile tožeči stranki odvzete vse možnosti za pripustitev k navedenemu postopku.
74 Sicer pa iz listin v spisu izhaja, da je bila sporna odločba sprejeta v skladu s pravili o pristojnosti ter s postopkovnimi in materialnopravnimi pravili v zvezi s postopkom ocenjevanja, in ne v skladu s pravili o postopku atestiranja, ki so se edina lahko uporabila.
75 Prvič, iz točke 7.2 KOP 2005 izhaja, da je sporno odločbo sprejel potrjevalec tožeče stranke, celoten KOP 2005 pa je po tem, ko je POO podal mnenje, brez pripomb potrdil drugostopenjski ocenjevalec. Komisija je poleg tega v odgovoru na pritožbo zatrjevala, da mora potrjevalec „[n]a podlagi predloženih informacij ocenjevalca, […] odločiti, ali je ocenjevani dejansko dokazal sposobnosti za opravljanje nalog višje kategorije“.
76 Vendar pa, tudi če je potrjevalec na podlagi člena 2(3) SDI 43 pristojen za sprejetje KOP, pod pogojem, da poročila ne spremeni drugostopenjski ocenjevalec, iz členov 5, 6, 7 in 8 Odločbe z dne 7. aprila 2004, sprejete na podlagi člena 10(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, izhaja, da se mora OPI na vsaki stopnji postopka atestiranja izreči o kandidaturah za atestiranje uradnikov iz nekdanjih kategorij C in D. Tako mora predvsem OPI – torej drug organ, in ne potrjevalec v postopku ocenjevanja – v skladu s členom 6(1) Odločbe z dne 7. aprila 2004 na podlagi razpoložljivih KOP presoditi izkušnje in uspešnost kandidatov za atestiranje. Poleg tega lahko le OPI usklajuje pogoje za presojo teh meril s strani različnih služb Komisije, saj imata potrjevalec in drugostopenjski ocenjevalec pogosto pogled, omejen le na službe, za katere sta odgovorna. Sporne odločbe torej ni sprejel pristojni organ.
77 Drugič, predhodni ugovor, ki ga je tožeča stranka v okviru izdelave KOP 2005 vložila zoper sporno odločbo, je presojal POO. Ta je menil, da potrjevalec ni storil očitne napake pri presoji sposobnosti tožeče stranke za opravljanje nalog iz kategorije B*. POO se je tudi neposredno izrekel o kandidaturi tožeče stranke za postopek atestiranja. Nasprotno pa je paritetni odbor za izvajanje atestiranja, pred katerim se je tožeča stranka prav tako pritožila zoper zavrnitev njene kandidature za postopek atestiranja, 24. aprila 2007 njeno sposobnost zavrnil z naslednjimi besedami: „V primeru nestrinjanja z vašim KOP oziroma z njegovim delom (vključno z rubriko ‚Sposobnosti‘) je postopek ocenjevanja omogočal pritožbo [;v]endar pa paritetni odbor za [izvajanje] atestiranja ni pristojen, da bi pod vprašaj postavil dokončen KOP“.
78 Vendar pa če je POO, ustanovljen s členom 9 SDI 43, pristojen za mnenje v okviru predhodnega ugovora, ki ga je proti svojemu KOP, sestavljenemu na podlagi člena 43(1) Kadrovskih predpisov, vložil uradnik, pa v primeru, ko uradnik izpodbija odločbo, s katero je POO zavrnil njegovo prijavo za atestiranje, odloča paritetni odbor za izvajanje atestiranja, določen v členu 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, katerega sestava, opredeljena v členu 9 Odločbe z dne 7. aprila 2004, je drugačna kot sestava POO, kot to izhaja iz členov 5 in 6 Odločbe z dne 7. aprila 2004.
79 Zato tožeča stranka ni mogla učinkovito uveljaviti svojega notranjega pravnega sredstva, predvidenega na področju atestiranja, da bi izpodbijala zavrnitev njene zahteve za pripustitev k postopku atestiranja.
80 Tretjič, iz obrazložitve sporne odločbe, ki je vsebovana v točki 6.5 KOP 2005, izhaja, da je uprava tožeči stranki pripustitev k atestiranju zavrnila zato, ker v ocenjevalnem obdobju 2006 ni dokazala, da bi imela zahtevane „sposobnosti“ za pridobitev atestacije.
81 Tako je v točki 6.5 „Sposobnosti“ KOP 2005 ocenjevalec menil, da naloge, ki jih je opravljala tožeča stranka, ne morejo biti podlaga za „atestiranje o sposobnosti“. Upoštevaje to presojo je potrjevalec navedel, da tožeča stranka ni dokazala sposobnosti, na podlagi katerih bi bila lahko brez omejitev vključena v funkcionalno skupino AST. V mnenju, izdanem po pritožbi, ki jo je tožeča stranka vložila proti svojemu KOP 2005, je POO glede te točke navedel, da ni našel elementov, „na podlagi katerih bi bilo mogoče spremeniti presojo potrjevalca […] glede priznanja sposobnosti stranke v okviru atestiranja“.
82 Sicer pa niti člen 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom niti Odločba z dne 7. aprila 2004 ne določata, da se atestiranje, na podlagi katerega je mogoča vključitev brez omejitev v funkcionalno skupino asistenti, odobri na podlagi drugačnih meril, kot so delovna doba, izkušnje, uspešnost in raven izobrazbe. Za pripustitev uradnika k atestiranju, to je k drugemu krogu postopka, opisanega v točki 70 te sodbe, morata biti na podlagi člena 5(1) Odločbe z dne 7. aprila 2004, sprejete za izvajanje člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, izpolnjena le dva pogoja, to je raven izobrazbe in delovna doba, ne pa tudi pogoj sposobnosti.
83 Pojem sposobnosti se v členu 43(2) Kadrovskih predpisov uporablja le v zvezi z zmožnostjo uradnika iz funkcionalne skupine AST za opravljanje nalog administratorja. Ta določba – kakor tudi ne SDI 43 – z ničimer ne določa, da se tisti, ki sestavi KOP, izreče o sposobnosti uradnika iz nekdanjih kategorij C in D z vidika atestiranja, to je o vključitvi brez omejitev v funkcionalno skupino AST.
84 Iz navedenega sledi, da je uprava v obravnavanem primeru po analogiji uporabila člen 43(2) Kadrovskih predpisov in ne člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom.
85 Prav gotovo so lahko sestavljavci KOP 2005, upoštevaje Upravno obvestilo št. 1‑2006 z dne 12. januarja 2006 o obdobju ocenjevanja 2006, menili, da so upravičeno presojali, ali je tožeča stranka imela potrebno sposobnost za pripustitev k postopku atestiranja. Navedeno Upravno obvestilo je namreč določalo, da mora rubriko „Sposobnosti“ v KOP 2005 izpolniti ocenjevalec v okviru postopka atestiranja, če zaposleni na zadevnem delovnem mestu to zahteva pri samoocenjevanju.
86 Vseeno z Upravnim obvestilom št. 1‑2006 z dne 12. januarja 2006 ni mogoče veljavno dodati novega merila k merilom za pridobitev atestacije, niti dodatnega pogoja k pogojem za pripustitev k postopku atestiranja, saj so bila navedena merila in navedeni pogoji določeni v določbah Odločbe z dne 7. aprila 2004, ki jo je sprejela Komisija za izvajanje člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom. Komisija poleg tega ni nikakor zatrjevala, da bi lahko imela odločba v Upravnem obvestilu št. 1‑2006 z dne 12. januarja 2006 tak normativni obseg.
87 Iz vsega navedenega sklepamo, da sporna odločba, ki je preprečevala pripustitev tožeče stranke k atestiranju, ni bila sprejeta, kot bi to glede na svoj predmet morala biti, na podlagi določb člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom in Odločbe z dne 7. aprila 2004, ki se uporabljata za postopek atestiranja, ampak na podlagi določb člena 43 Kadrovskih predpisov in SDI 43, ki se uporabljajo v postopku ocenjevanja.
88 Iz tega sledi, da je bilo s sporno odločbo, ki je bila napačno sprejeta na podlagi člena 43 Kadrovskih predpisov, kršeno področje uporabe navedenega člena 43, ki se razlikuje od področja uporabe člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, in neodvisnost postopkov ocenjevanja in atestiranja, opredeljenih v SDI 43 in Odločbi z dne 7. aprila 2004 za izvajanje navedenih določb Kadrovskih predpisov.
89 Komisija je na obravnavi nedvomno navedla, da je bila z njeno Odločbo z dne 29. novembra 2006, s katero je bila razveljavljena in nadomeščena Odločba z dne 7. aprila 2004, uvedena povezava med postopkom atestiranja in postopkom ocenjevanja. Člen 5(1) Odločbe z dne 29. novembra 2006 namreč določa, da kandidat ne more biti pripuščen k postopku atestiranja, če mu ni bila priznana sposobnost za opravljanje nalog ravni „upravni asistent“.
90 Vseeno je Odločba z dne 29. novembra 2006 na podlagi njenega člena 9 začela veljati šele dan po njenem sprejetju. Odločba z dne 7. aprila 2004 se je 26. junija 2006, ko je drugostopenjski ocenjevalec potrdil in končal KOP 2005, skupaj s sporno odločbo torej še uporabljala. Torej če je Komisija, tako kot je zatrjevala na obravnavi, sporno odločbo sprejela na podlagi poznejše Odločbe z dne 29. novembra 2006 in če bi bilo to mogoče, je poleg področja uporabe člena 43 Kadrovskih predpisov in člena 10(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom in določb za njuno izvajanje kršila tudi področje uporabe ratione temporis svojih odločb z dne 7. aprila 2004 in z dne 29. novembra 2006.
91 Tožeča stranka lahko zato utemeljeno uveljavlja ničnost sporne odločbe, to je njenega KOP 2005 v delu, v katerem ji ni priznana potrebna sposobnost za opravljanje nalog asistenta, zato ji je bila zavrnjena pripustitev k postopku atestiranja.
Stroški
92 Na podlagi člena 122 Poslovnika se določbe osmega poglavja in drugega naslova navedenega poslovnika o stroških uporabljajo samo za zadeve, vložene pri Sodišču za uslužbence po datumu začetka veljavnosti tega poslovnika, torej po 1. novembru 2007. Upoštevne določbe Poslovnika Sodišča prve stopnje na tem področju se še naprej smiselno uporabljajo za zadeve, ki so bile pred Sodiščem za uslužbence v teku pred zgoraj navedenim datumom.
93 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker Komisija s predlogi ni uspela, se ji v skladu s predlogom tožeče stranke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE ZA USLUŽBENCE (prvi senat)
razsodilo:
1) Karierno ocenjevalno poročilo F. Putterie-De-Beukelaer za obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 se razglasi za nično v delu, v katerem ji ni priznana sposobnost za opravljanje nalog iz kategorije B*.
2) Komisija Evropskih skupnosti nosi vse stroške.
Kreppel | Tagaras | Gervasoni |
Razglašeno na obravnavi v Luxembourgu, 21. februarja 2008.
Besedilo te odločbe in besedila odločb sodišč Skupnosti, ki so navedene v tej odločbi, a še niso bile objavljene v Zbirki odločb, so na voljo na spletni strani Sodišča www.curia.europa.eu.