SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (tretji senat)

z dne 10. oktobra 2007

Zadeva F-107/06

Michael Berrisford

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Napredovalno obdobje 2005 – Dodelitev prednostnih točk – Splošne določbe za izvajanje člena 45 Kadrovskih predpisov“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero M. Berrisford predlaga zlasti razglasitev ničnosti odločbe o neuvrstitvi njegovega imena na seznam uradnikov, ki so napredovali v naziv A*13 v napredovalnem obdobju 2005, objavljen 23. novembra 2005 v Uradnih obvestilih št. 85-2005, in naložitev Komisiji, da mu plača znesek 25.000 EUR kot odškodnino.

Odločitev: Odločba o neuvrstitvi tožeče stranke na seznam uradnikov, ki so napredovali v naziv A*13 v napredovalnem obdobju 2005, se razglasi za nično. Preostali tožbeni predlogi se zavrnejo. Komisiji se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti

Kadar organ za imenovanja, opravi primerjalno oceno uspešnosti kandidatov za napredovanje na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov, mora skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne elemente o vsakem uradniku.

Dejstvo, da je bil uradnik predlagan za napredovanje v prejšnjih napredovalnih obdobjih, vendar brez učinka, je element, ki ga je treba upoštevati. To dejstvo je namreč pomemben element delovne uspešnosti, če se zasluge uradnika med tem niso zmanjšale.

Obveznost tega upoštevanja je potrjena s Splošnimi določbami za izvajanje člena 45 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija in v katerih je določeno, da je treba napredovanje odobriti po primerjavi individualne delovne uspešnosti, ocenjene v daljšem obdobju.

Sicer bi neupoštevanje teh prejšnjih predlogov lahko povzročilo, da bi se različni položaji obravnavali enako.

Če bi se izkazalo, da merila za dodelitev prednostnih točk, ki jih je upošteval odbor za napredovanja, ovirajo upoštevanje tega posebnega vidika delovne uspešnosti, bi moral organ za imenovanja, ki mora upoštevati višja pravna pravila, zavrniti uporabo navedenih meril.

(Glej točke 67, 68, od 71 do 76 in 103.)

Napotitev na:

Sodišče: 21. november 1991, Technische Universität München, C-269/90, Recueil, str. I-5469, točka 14;

Sodišče prve stopnje: 11. december 1991, Frederiksen proti Parlamentu, T‑169/89, Recueil, str. II‑1403, točka 69; 4. maj 2005, Sena proti EASA, T‑30/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑113 in II‑519, točka 80; 15. september 2005, Casini proti Komisiji, T‑132/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑253 in II‑1169, točka 69; 6. junij 2007, Parlante proti Komisiji, T‑432/04, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 97.