SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)
z dne 9. septembra 2008
Zadeva F-18/08
Luis Ritto
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Javni uslužbenci – Uradniki – Povračilo neupravičeno plačanih zneskov – Gospodinjski dodatek – Očiten neobstoj pravne podlage za plačilo“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero L. Ritto predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 14. maja 2007, s katero je bil obveščen, da mu bo z učinkom od 1. septembra 2001 ukinjen gospodinjski dodatek in da bo moral vrniti znesek, ki ga je od tega datuma prejel iz tega naslova, na podlagi člena 85 Kadrovskih predpisov, ta odločba pa je bila sprejeta skupaj z odločbama Komisije z dne 1. in 21. junija 2007 o določitvi načina tega vračila, ter razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 7. novembra 2007 o zavrnitvi pritožbe zoper zgoraj navedene odločbe.
Odločitev: Tožba se zavrne. Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.
Povzetek
Uradniki – Povračilo neupravičeno plačanih zneskov – Pogoji
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 85; Priloga VII, člen 1(3))
Iz člena 85, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov izhaja, da je za povračilo neupravičeno izplačanega zneska treba dokazati, da je prejemnik dejansko vedel, da ni pravne podlage za tako plačilo, ali da je bil neobstoj pravne podlage tako očiten, da bi za to moral vedeti. Ker ni dokazano, da je prejemnik dejansko vedel, da ni pravne podlage za plačilo, je treba preučiti okoliščine, v katerih je bilo plačilo izvedeno, da se ugotovi, ali je bil navedeni neobstoj pravne podlage očiten.
Izraz „tako očiten“, ki opredeljuje neobstoj pravne podlage za plačilo v smislu člena 85, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov, ne pomeni, da prejemniku neupravičenih plačil ni treba o tem razmišljati ali tega preverjati, temveč da je treba ta plačila vrniti takoj, ko gre za napako, ki je običajno skrben uradnik ne spregleda.
Že samo z branjem določb člena 1(3) Priloge VII h Kadrovskim predpisom lahko vsak uradnik, tudi če nima pravne izobrazbe, ugotovi, da obdrži pravico do gospodinjskega dodatka le, če dohodek iz poklicne dejavnosti njegovega partnerja ne presega določenega praga. Poleg tega je uradnik na višjem položaju z dolgo dobo službovanja in izkušnjami nujno seznanjen s posledicami preseganja zgornje meje, določene v členu 1(3) Priloge VII h Kadrovskim predpisom.
Dejstvo, da je uradnik upravi vsako leto ustrezno poslal dokazila o dohodku iz poklicne dejavnosti svojega partnerja, ga ne oprošča obveznosti, da mora sam ugotoviti, da ta dohodek presega zgornjo mejo iz člena 1(3) Priloge VII h Kadrovskim predpisom. V vsakem primeru dejstvo, da je uprava storila napako ali malomarnost, ne vpliva na uporabo člena 85 Kadrovskih predpisov, v katerem se predpostavlja prav to, da je uprava storila napako, ko je brez pravne podlage plačala zneske. Ne gre namreč za vprašanje, ali je bila napaka za upravo očitna ali ne, temveč ali je bila očitna za zadevno osebo. Ker ima tožeča stranka kot vsak uradnik osebni interes, da preverja plačila, ki so ji izplačana vsak mesec, njenega položaja ni mogoče primerjati s položajem uprave, ki mora zagotoviti plačilo več tisoč plač in raznovrstnih dodatkov.
(Glej točke od 29 do 31, 34, 36, 39 in 40.)
Napotitev na:
Sodišče: 27. junij 1973, Kuhl proti Svetu, 71/72, Recueil, str. 705, točka 11; 11. julij 1979, Broe proti Komisiji, 252/78, Recueil, str. 2393, točki 11 in 13; 11. oktober 1979, Berghmans proti Komisiji, 142/78, Recueil, str. 3125, točka 9;
Sodišče prve stopnje: 12. julij 1990, Scheiber proti Svetu, T‑111/89, Recueil, str. II‑429, točka 43; 10. februar 1994, White proti Komisiji, T‑107/92, RecFP, str. I‑A‑41 in II‑143, točka 38; 24. februar 1994, Stahlschmidt proti Parlamentu, T‑38/93, RecFP, str. I‑A‑65 in II‑227, točka 23; 5. november 2002, Ronsse proti Komisiji, T‑205/01, RecFP, str. I‑A‑211 in II‑1065, točke od 47 do 49; 15. julij 2004, Gouvras proti Komisiji, združeni zadevi T‑180/02 in T‑113/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑225 in II‑987, točka 76.