Language of document : ECLI:EU:C:2009:618

Zadeva C-153/08

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Kraljevini Španiji

„Neizpolnitev obveznosti države – Svoboda opravljanja storitev – Člen 49 ES in člen 36 Sporazuma EGP – Neposredno obdavčenje – Dohodnina – Davčna oprostitev, omejena na dobitke od loterij in iger na srečo, ki jih organizirajo nekatere nacionalne organizacije in subjekti“

Povzetek sodbe

Svoboda opravljanja storitev – Omejitve – Davčna zakonodaja

(člena 46(1) ES in 49 ES; Sporazum EGP, člen 36)

Država članica, ki v veljavi obdrži davčno zakonodajo, v skladu s katero so davka oproščeni dobitki od loterij, iger in stav, ki jih v tej državi članici organizirajo javne organizacije in subjekti s sedežem v tej državi članici, ki izvajajo nepridobitne socialne ali dobrodelne dejavnosti, ne da bi ta oprostitev veljala za dobitke od loterij, iger in stav, ki jih organizirajo organizacije in subjekti s sedežem v drugi državi članici Unije ali Evropskega gospodarskega prostora (EGS), ki izvajajo enake dejavnosti, ni izpolnila obveznosti iz člena 49 ES in člena 36 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru

Javne organizacije in subjekti s sedežem v drugih državah članicah kot v zadevni državi članici, ki opravljajo nepridobitne socialne ali dobrodelne dejavnosti in sledijo enakim ciljem kot organizacije in subjekti iz zadevne države članice, so namreč v primerljivem položaju kot te organizacije in subjekti.

V teh okoliščinah je takšna davčna oprostitev – če se zaradi nje ugodneje obravnavajo dobitki, ki jih razdelijo organizacije in subjekti s sedežem na nacionalnem ozemlju – diskriminatorna omejitev v škodo javnih organizacij in subjektov s sedežem v drugi državi članici, ki opravljajo nepridobitne socialne ali dobrodelne dejavnosti in sledijo enakim ciljem kot organizacije in subjekti prve države članice.

Zato je zadevna omejitev v tem primeru lahko utemeljena le pod pogojem, da cilji, ki jim sledi nacionalni zakonodajalec, izhajajo iz razlogov javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja v smislu člena 46(1) ES, in mora biti skladna z načelom sorazmernosti.

Ni upravičena s ciljem preprečevanja pranja denarja in boja proti davčnim goljufijam, če organi države članice ne morejo na splošno in brez razlikovanja upravičeno domnevati, da organizacije in subjekti s sedežem v drugi državi opravljajo kriminalne dejavnosti. Poleg tega je dejstvo, da so te organizacije in subjekti na splošno izključeni iz upravičenosti do davčne oprostitve, očitno nesorazmerno, saj gre dlje od tega, kar je nujno za boj proti kriminalu. Glede boja proti zasvojenosti z igrami, čeprav se ne more izključiti, da bi se za ta cilj štelo, da izhaja iz pojma varstva javnega zdravja, bi lahko davčna oprostitev dobitkov vendarle spodbudila potrošnike k igranju loterij, iger na srečo in stav, za katere velja ta ugodnost, in zato ni primerna za dosledno zagotavljanje uresničitve domnevno želenega cilja. Pri financiranju infrastrukture in projektov za javno korist z dohodki organizacij in subjektov, za katerih igre velja zadevna oprostitev, pa gre za ekonomske razloge, ki prav tako ne spadajo med razloge iz člena 46 ES, ki bi lahko utemeljevali omejitev svobode opravljanja storitev, ki je zagotovljena s Pogodbo. Enako velja za varstvo družbenega reda in varstvo potrošnikov, ki pomenita nujna razloga v splošnem interesu nasprotju, in torej ne moreta upravičiti diskriminatornih omejitev.

Iz tega izhaja, da zadevna diskriminacija ni utemeljena v smislu člena 46(1) ES.

Kolikor imajo določbe člena 36 Sporazuma EGP enak pravni pomen, kot ga imajo v bistvu enake določbe člena 49 ES, je mogoče zgornje ugotovitve mutatis mutandis prenesti na navedeni člen.

(Glej točke 33, 34, od 38 do 41, 43, 45,od 47 do 49 in izrek.)