SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 16. julija 2015(*)
„Pritožba – Dostop do dokumentov institucij Evropske unije – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Člen 4(1)(b) – Uredba (ES) št. 45/2001 – Člen 8 – Izjema od pravice do dostopa – Varstvo osebnih podatkov – Pojem ‚osebni podatek‘ – Pogoji za prenos osebnih podatkov – Ime avtorja vsake od pripomb, ki se nanašajo na osnutek smernic Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) v zvezi z znanstveno dokumentacijo, ki jo je treba priložiti zahtevkom za registracijo za dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet – Zavrnitev dostopa“
V zadevi C‑615/13 P,
zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 27. novembra 2013,
ClientEarth s sedežem v Londonu (Združeno kraljestvo),
Pesticide Action Network Europe (PAN Europe) s sedežem v Bruslju (Belgija),
ki ju zastopa P. Kirch, odvetnik,
pritožnici,
drugi stranki v postopku sta
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), ki jo zastopajo D. Detken in C. Pintado, agenta, skupaj z R. Van der Houtom, odvetnik,
tožena stranka na prvi stopnji,
Evropska komisija, ki jo zastopata B. Martenczuk in L. Pignataro-Nolin, agenta, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
intervenientka na prvi stopnji,
ob intervenciji
Evropskega nadzornika osebnih podatkov (ENVP), ki ga zastopata A. Buchta in M. Pérez Asinari, agentki,
intervenient v pritožbenem postopku,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi R. Silva de Lapuerta, predsednica senata, K. Lenaerts (poročevalec), podpredsednik Sodišča, A. Arabadžiev, J. L. da Cruz Vilaça in K. Likurgos, sodniki,
generalni pravobranilec: P. Cruz Villalón,
sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 22. januarja 2015,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 14. aprila 2015
izreka naslednjo
Sodbo
1 Družbi ClientEarth in Pesticide Action network Europe (PAN Europe) (v nadaljevanju: PAN Europe) s pritožbo predlagata razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije ClientEarth in PAN Europe/EFSA (T‑214/11, EU:T:2013:483, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to zavrnilo tožbo, katere predmet je bil najprej predlog za razglasitev ničnosti odločbe Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 10. februarja 2011, s katero je bil zavrnjen dostop do nekaterih delovnih dokumentov, ki se nanašajo na smernice, ki jih je EFSA pripravila za vlagatelje zahtevkov za registracijo za dajanje fitofarmacevtskih proizvodov v promet (v nadaljevanju: smernice), nato predlog za razglasitev ničnosti odločbe EFSE z dne 12. decembra 2011 o umiku predhodne odločbe in odobritvi dostopa do vseh zahtevanih informacij, razen tistih v zvezi z imeni zunanjih strokovnjakov, ki so predložili nekatere pripombe o osnutku glede smernic (v nadaljevanju: osnutek smernic).
Pravni okvir
2 Člen 2 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 26, str. 102) določa:
„V tej uredbi:
(a) ‚osebni podatek‘ pomeni katero koli informacijo, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, v nadaljnjem besedilu ‚posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki‘; določljiva oseba je tista, ki se lahko neposredno ali posredno identificira, zlasti s pomočjo identifikacijske številke ali enega ali več dejavnikov, značilnih za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali socialno istovetnost;
[…]“
3 Člen 8 te uredbe, naslovljen „Prenos osebnih podatkov prejemnikom, ki niso institucije in organi Skupnosti, za katere velja Direktiva 95/46/ES“, določa:
„Brez poseganja v člene 4, 5, 6 in 10 se osebni podatki prenesejo prejemnikom, ki so zavezani nacionalni zakonodaji, sprejeti za izvajanje Direktive 95/46/ES,
[…]
(b) če prejemnik dokaže potrebo po prenosu podatkov in če ni razloga za domnevo, da bi se morda poseglo v zakonite interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.“
4 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331) opredeljuje načela, pogoje in omejitve pravice do dostopa do dokumentov teh institucij.
5 Člen 4 te uredbe, naslovljen „Izjeme“, v odstavku 1 določa:
„Institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo:
[…]
(b) zasebnost in integriteto posameznika, zlasti v skladu z zakonodajo Skupnosti s področja varstva osebnih podatkov.“
Dejansko stanje
6 Člen 8(5) Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, str. 1) določa, da „vlagatelj [zahtevka za registracijo dajanja fitofarmacevtskih sredstev v promet] dokumentaciji priloži strokovno pregledano javno dostopno znanstveno literaturo, kakor jo določa [EFSA], o aktivnih snoveh in njihovih relevantnih metabolitih v zvezi s stranskimi učinki na zdravje, okolje in neciljne vrste […]“.
7 EFSA je 25. septembra 2009 svoj oddelek za metodologijo presoje prosila, naj pripravi smernice za navedbo načina izvajanja te določbe. Ta oddelek je v ta namen ustanovil delovno skupino (v nadaljevanju: delovna skupina).
8 Delovna skupina je osnutek smernic predložila dvema organoma EFSE, katerih člani so bili med drugim tudi zunanji znanstveni strokovnjaki, in sicer strokovni skupini, specializirani za fitofarmacevtska sredstva in njihove ostanke, (v nadaljevanju: FSO) in usmerjevalnemu odboru za pesticide (v nadaljevanju: UOP). Ti zunanji strokovnjaki so bili zaprošeni, naj podajo posamične pripombe glede tega osnutka smernic.
9 Delovna skupina je na podlagi teh pripomb vnesla spremembe v navedeni osnutek smernic. Ta je bil nato med 23. julijem in 15. oktobrom 2010 predmet javnega posvetovanja. Več oseb in združenj, med njimi družba PAN Europe, je predložilo pripombe na ta osnutek.
10 Družbi ClientEarth in PAN Europe sta 10. novembra 2010 EFSI na podlagi zlasti Uredbe št. 1049/2001 skupaj poslali zahtevo za dostop do dokumentov. Ta zahteva se je nanašala na več dokumentov ali skupin dokumentov v zvezi s pripravo osnutka smernic, vključno s pripombami zunanjih strokovnjakov, ki so del FSO in UOP.
11 EFSA je z dopisom z dne 1. decembra 2010 družbama ClientEarth in PAN Europe odobrila dostop do dela zadevnih dokumentov. Na podlagi izjeme, ki je določena v členu 4(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 in se nanaša na postopek odločanja institucij, pa je zavrnila razkritje dveh skupin dokumentov, in sicer zaporednih različic osnutka smernic in pripomb zunanjih strokovnjakov FSO in UOP v zvezi s tem osnutkom.
12 Družbi ClientEarth in PAN Europe sta 23. decembra 2010 predlagali, naj EFSA spremeni stališče iz svojega dopisa z dne 1. decembra 2010.
13 EFSA je z odločbo z dne 10. februarja 2011 potrdila, da je treba dostop do nerazkritih dokumentov zavrniti na podlagi člena 4(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001.
14 Smernice so bile sprejete 28. februarja 2011. Objavljene so bile istega dne v EFSA Journal.
15 EFSA je 12. decembra 2011 sprejela novo odločbo v odgovor na predlog, ki sta ga družbi ClientEarth in PAN Europe vložili 23. decembra 2010, in ju o tem obvestila. Navedla je, da se je odločila „odpraviti“, „razveljaviti“ in „nadomestiti“ svojo odločbo z dne 10. februarja 2011. V skladu s to novo odločbo je družbama ClientEarth in PAN Europe odobrila dostop do zlasti posamičnih pripomb zunanjih strokovnjakov FSO in UOP glede osnutka smernic. Vendar je navedla, da je v skladu s členom 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001 in zakonodajo Unije v zvezi z varstvom osebnih podatkov, zlasti Uredbo št. 45/2001, skrila imena teh strokovnjakov. V zvezi s tem je navedla, da razkritje imen teh strokovnjakov ustreza prenosu osebnih podatkov v smislu člena 8 Uredbe št. 45/2001 in da pogoji za tak prenos, navedeni v tem členu, v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.
Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba
16 Družbi ClientEarth in PAN Europe sta 11. aprila 2011 vložili tožbo za razglasitev ničnosti odločbe EFSE z dne 10. februarja 2011. Nato se je tožba obravnavala, kot da se z njo od takrat naprej želi razglasiti ničnost odločbe EFSE z dne 12. decembra 2011, ker je EFSA z njo družbama ClientEarth in PAN Europe zavrnila posredovanje imen zunanjih strokovnjakov, ki so predložili pripombe glede osnutka smernic.
17 ClientEarth in PAN Europe sta v utemeljitev tožbe navedli tri tožbene razloge.
18 Splošno sodišče je razsodilo, da so vsi trije razlogi neutemeljeni in je zato tožbo zavrnilo.
Postopek pred Sodiščem in predlogi strank
19 ClientEarth in PAN Europe Sodišču predlagata, naj izpodbijano sodbo razveljavi in EFSI naloži plačilo stroškov.
20 EFSA in Evropska komisija Sodišču predlagata, naj zavrne pritožbo ter družbama ClientEarth in PAN Europe naloži plačilo stroškov postopka.
21 S sklepom predsednika Sodišča z dne 18. junija 2014 je bila Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov (ENVP) dovoljena intervencija v podporo predlogom EFSE in Komisije.
Pritožba
22 Družbi ClientEarth in PAN Europe v utemeljitev pritožbe navajata tri pritožbene razloge.
Prvi pritožbeni razlog
Trditve strank
23 Družbi ClientEarth in PAN Europe s prvim pritožbenim razlogom, ki se nanaša na napačno uporabo pojma „osebni podatek“ v smislu člena 2(a) Uredbe št. 45/2001, prerekata presojo Splošnega sodišča, zlasti iz točke 46 izpodbijane sodbe, v skladu s katero informacija, ki naj bi jima omogočila, da za vsako pripombo ugotovita, kdo od zunanjih strokovnjakov je njen avtor (v nadaljevanju: sporna informacija), ne spada pod ta pojem.
24 Izpodbijata trditev, da bi pod navedeni pojem lahko spadala kombinacija podatkov, ki se nanašajo na znanstvena mnenja, ki jih strokovnjaki podajo v okviru njihovega sodelovanja v odboru, ki je zadolžen za javno službo v interesu državljanov. Dodajata, da so imena zadevnih strokovnjakov in mnenja, ki so jih ti izdali glede osnutka smernic, na voljo javnosti na spletni strani EFSE in da je treba zato šteti, da tudi sporna informacija spada v javno domeno. Navajata, da ni nobenega indica, da je EFSA poskušala preveriti, ali ti strokovnjaki nasprotujejo razkritju te informacije.
25 Pritožnici še trdita, da to, da strokovnjak izda znanstveno strokovno mnenje, ne spada pod pojem zasebnega življenja.
26 EFSA in Komisija ob intervenciji ENVP izpodbijata utemeljenost te argumentacije.
Presoja Sodišča
27 Člen 2(a) Uredbe št. 45/2001 opredeljuje pojem „osebni podatek“ v tej uredbi kot „katero koli informacijo, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo“.
28 V obravnavanem primeru družbi ClientEarth in PAN Europe, kot je bilo navedeno v točki 43 izpodbijane sodbe, želita s prošnjo za razkritje sporne informacije za vsako od pripomb, ki so jih podali zunanji strokovnjaki, ugotoviti, kdo od njih je njihov avtor.
29 Ker naj bi ta informacija omogočila, da se določeni strokovnjak poveže z določeno pripombo, se ta informacija nanaša na določeno fizično osebo in torej pomeni skupek osebnih podatkov v smislu člena 2(a) Uredbe št. 45/2001.
30 Kot je Splošno sodišče pravilno presodilo v točkah od 44 do 46 izpodbijane sodbe, okoliščina, da navedena informacija spada v okvir poklicne dejavnosti, ni taka, da bi ji bilo mogoče odvzeti opredelitev kot skupek osebnih podatkov (glej v tem smislu sodbe Österreichischer Rundfunk in drugi, C‑465/00, C‑138/01 in C‑139/01, EU:C:2003:294, točka 64; Komisija/Bavarian Lager, C‑28/08 P, EU:C:2010:378, točke od 66 do 70, in Worten, C‑342/12, EU:C:2013:355, točki 19 in 22).
31 Prav tako dejstvo, da so tako identiteta zadevnih strokovnjakov kot pripombe glede osnutka smernic postale javne na spletni strani EFSE, ne pomeni, da je sporna informacija izgubila to opredelitev (glej v tem smislu sodbo Satakunnan Markkinapörssi in Satamedia, C‑73/07, EU:C:2008:727, točka 49).
32 Poleg tega – kot trdijo EFSA, Komisija in ENVP – pojma „osebni podatek“ v smislu člena 2(a) Uredbe št. 45/2001 in „podatki o zasebnem življenju“ nista zamenljiva. Zato je v obravnavanem primeru brezpredmetna trditev družb ClientEarth in PAN Europe, da sporna informacija ne spada pod zasebno življenje zadevnih strokovnjakov.
33 Nazadnje, nasprotovanje zadevne osebe razkritju zadevne informacije ni del pojma „osebni podatek“ v smislu člena 2(a) Uredbe št. 45/2001, zato je Splošno sodišče v točki 58 izpodbijane sodbe pravilno presodilo, da opredelitev informacije, ki se nanaša na neko osebo, za osebni podatek ni odvisna od obstoja takega nasprotovanja.
34 Ob upoštevanju zgornje analize je Splošno sodišče v točki 60 izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je EFSA utemeljeno štela, da sporna informacija pomeni skupek osebnih podatkov.
35 Prvi pritožbeni razlog je zato treba zavrniti.
36 V nadaljevanju je treba skupaj preučiti drugi in tretji pritožbeni razlog.
Drugi in tretji pritožbeni razlog
Trditve strank
37 Družbi ClientEarth in PAN Europe v okviru drugega pritožbenega razloga, ki se nanaša na napačno uporabo člena 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001 in člena 8(b) Uredbe št. 45/2001, trdita, da niti Splošno sodišče niti EFSA nista pretehtala vseh interesov, varovanih s tema določbama, ki so „pravica do preglednosti“ na eni strani ter pravica do varstva zasebnega življenja in osebnih podatkov na drugi.
38 Izpodbijata zlasti to, da se je Splošno sodišče zadovoljilo zgolj s preizkusom, ali sta dokazali potrebo po razkritju sporne informacije, ne da bi kakor koli pretehtalo zadevne interese.
39 Družbi ClientEarth in PAN Europe v okviru tretjega pritožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev člena 5 PEU, trdita, da je Splošno sodišče s tem, da je zavrnilo različne trditve, ki sta jih navedli za dokaz potrebe po razkritju sporne informacije, kršilo načelo sorazmernosti.
40 EFSA in Komisija ob intervenciji ENVP zanikajo utemeljenost argumentacije, ki sta jo družbi ClientEarth in PAN Europe podali v drugem pritožbenem razlogu.
41 EFSI se zdi najprej vprašljiva dopustnost tega pritožbenega razloga. V njem naj ne bi bili dovolj natančno navedeni očitki glede izpodbijane sodbe. Poleg tega naj bi bile v njem zgolj ponovljene trditve, ki so bile že pred Splošnim sodiščem podane zoper odločbo EFSE z dne 12. decembra 2011 in katerih namen je bil tako doseči ponovni preizkus vloge na prvi stopnji, za katerega Sodišče v okviru pritožbe ni pristojno.
42 Dalje, EFSA tako kot Komisija trdi, da je tretji pritožbeni razlog očitno neutemeljen, ker je Splošno sodišče le v skladu z Uredbo št. 45/2001 in sodno prakso Sodišča zahtevalo, da pritožnici dokažeta legitimni interes za dostop do sporne informacije. Taka zahteva naj ne bi bila nesorazmerna in naj bi povsem zagotavljala zahtevano ravnotežje zadevnih interesov.
Presoja Sodišča
– Dopustnost
43 Drugače kot predlaga EFSA, je na podlagi odlomkov iz pritožbene vloge, ki se nanašajo na tretji tožbeni razlog, mogoče določiti del izpodbijane sodbe, na katerega se nanaša ta pritožbeni razlog. Poleg tega družbi ClientEarth in PAN Europe v njem ne ponavljata zgolj trditev, ki sta jih pred tem pred Splošnim sodiščem podali zoper odločbo EFSE z dne 12. decembra 2011, ampak očitata napačno uporabo prava, ki naj bi jo Splošno sodišče v obravnavanem primeru storilo pri uporabi člena 8(b) Uredbe št. 45/2001. Navedeni pritožbeni razlog je zato dopusten.
– Vsebinska presoja
44 Če je namen prošnje dostop do osebnih podatkov v smislu člena 2(a) Uredbe št. 45/2001, se določbe te uredbe, zlasti njen člen 8(b), v celoti uporabljajo (glej sodbi Komisija/Bavarian Lager, C‑28/08 P, EU:C:2010:378, točka 63, in Strack/Komisija, C‑127/13 P, EU:C:2014:2250, točka 101).
45 V skladu s členom 8(b) Uredbe št. 45/2001 je osebne podatke načeloma mogoče prenesti, če prejemnik dokaže potrebo po njihovem prenosu in če ni razloga za domnevo, da bi se s tem prenosom morda poseglo v zakonite interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
46 Iz besedila te določbe je razvidno, da – kot je Splošno sodišče pravilno razsodilo v točki 83 izpodbijane sodbe – je v skladu s to določbo pogoj za prenos osebnih podatkov izpolnitev dveh kumulativnih pogojev.
47 V teh okoliščinah mora najprej tisti, ki zaprosi za tak prenos, dokazati potrebo po njem. Če je to dokazano, mora nato zadevna institucija preveriti, ali obstaja kakšen razlog za domnevo, da bi bili z zadevnim prenosom lahko kršeni zakoniti interesi zadevne osebe. Če ni takega razloga, je treba opraviti zaprošeni prenos, medtem ko mora v nasprotnem primeru zadevna institucija za odločitev o prošnji za dostop pretehtati različne zadevne interese (glej v tem smislu sodbi Komisija/Bavarian Lager, C‑28/08 P, EU:C:2010:378, točki 77 in 78, in Strack/Komisija, C‑127/13 P, EU:C:2014:2250, točki 107 in 108; v enakem smislu glej tudi sodbo Volker und Markus Schecke in Eifert, C‑92/09 in C‑93/09, EU:C:2010:662, točka 85).
48 Iz tega sledi, da je – drugače kot trdita družbi ClientEarth in PAN Europe v okviru drugega pritožbenega razloga – Splošno sodišče pravilno začelo preučitev, ali trditve, ki sta jih ti podali, dokazujejo potrebo po prenosu sporne informacije v smislu člena 8(b) Uredbe št. 45/2001.
49 Vendar je treba preveriti, ali je Splošno sodišče – kot navajata družbi ClientEarth in PAN Europe v okviru tretjega pritožbenega razloga – z izvedbo tega preizkusa napačno uporabilo pogoj, ki se zahteva za tako potrebo.
50 Prva trditev, ki sta jo uveljavljali pritožnici pred Splošnim sodiščem in je navedena v točki 75 izpodbijane sodbe, je temeljila na obstoju splošne zahteve po preglednosti, ki izhaja iz členov 1 PEU, 11(2) PEU in 15 PEU.
51 V zvezi s tem pa je Sodišče presodilo, da ni mogoče na splošno določiti, da ima cilj preglednosti samodejno prednost pred pravico do varstva osebnih podatkov (sodba Volker und Markus Schecke in Eifert, C‑92/09 in C‑93/09, EU:C:2010:662, točka 85).
52 Splošno sodišče je torej v točki 78 izpodbijane sodbe pravilno razsodilo, da pritožnici s prvo trditvijo nista dokazali potrebe po razkritju sporne informacije.
53 Druga trditev, navedena v točki 79 izpodbijane sodbe, je temeljila na vzdušju nezaupanja v razmerju do EFSE, ki je pogosto obtožena pristranskosti, ker sodeluje s strokovnjaki, ki imajo osebne interese, ki jih narekujejo njihove vezi z industrijskim sektorjem, in na nujnosti zagotavljanja preglednosti postopka odločanja tega organa.
54 V zvezi s tem je treba, prvič, navesti, da se sporna informacija nanaša na osebe, ki so kot ugledni strokovnjaki sodelovale pri postopku priprave s strani EFSE usmeritvenega dokumenta, ki je namenjen gospodarskim subjektom, ki želijo vložiti zahtevek za registracijo za dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet.
55 Kot trdita družbi ClientEarth in PAN Europe, je bilo razkritje te informacije v takih okoliščinah nujno za zagotavljanje preglednosti postopka sprejetja akta, ki bo imel učinke na dejavnosti gospodarskih subjektov, in zlasti za presojo načina, kako je lahko vsak od sodelujočih strokovnjakov v tem postopku z lastnim znanstvenim mnenjem vplival na vsebino navedenega akta.
56 Preglednost postopka, ki mu javni organ sledi pri sprejetju takega akta, namreč prispeva k temu, da se temu organu podeli večja legitimnost v očeh naslovnikov tega akta in da se poveča njihovo zaupanje v razmerju do navedenega organa (glej v tem smislu sodbi Švedska in Turco/Svet, C‑39/05 P in C‑52/05 P, EU:C:2008:374, točka 59, ter Švedska/MyTravel in Komisija, C‑506/08 P, EU:C:2011:496, točka 113) ter da se poveča odgovornost slednjega do državljanov v demokratičnem sistemu (glej v tem smislu sodbe Švedska in Turco/Svet, C‑39/05 P in C‑52/05 P, EU:C:2008:374, točka 45, Svet/Access Info Europe, C‑280/11 P, EU:C:2013:671, točka 32, in Svet/in ’t Veld, C‑350/12 P, EU:C:2014:2039, točke 53, 106 in 107).
57 Drugič, poudariti je treba, da je bila trditev, omenjena v točki 53 te sodbe – ki nikakor ni omejena na splošne in abstraktne preudarke – oprta, kot je navedeno v točki 79 izpodbijane sodbe, na študijo, ki dokazuje vezi večine strokovnjakov, članov delovne skupine EFSE, z industrijskimi lobiji.
58 Čeprav sta družbi ClientEarth in PAN Europe v skladu z navedbami v točki 80 izpodbijane sodbe prejeli sporočilo o imenih, življenjepisih in izjavah o interesih strokovnjakov, ki so podali pripombe glede osnutka smernic, se je pridobitev sporne informacije izkazala za nujno, da se omogoči konkretna preveritev nepristranskosti vsakega od teh strokovnjakov pri opravljanju njegove znanstvene naloge v službi EFSE.
59 Iz tega sledi, da je Splošno sodišče v točki 80 izpodbijane sodbe napačno presodilo, da trditev družb ClientEarth in PAN Europe, navedena v točki 79 navedene sodbe, ni zadoščala za dokaz potrebe po prenosu sporne informacije.
60 Ugovarjati, kot je Splošno sodišče storilo v točki 80 izpodbijane sodbe, da družbi ClientEarth in PAN Europe nista izpodbijali neodvisnosti nobenega zadevnega strokovnjaka, pomeni napačno uporabo pogoja potrebe po prenosu, navedenega v členu 8(b) Uredbe št. 45/2001. Poleg tega tako izpodbijanje v velikem delu predpostavlja, da družbi ClientEarth in PAN Europe za vsako podano pripombo vnaprej poznata identiteto strokovnjaka, ki je njen avtor.
61 Zato je tretji pritožbeni razlog utemeljen in je treba izpodbijano sodbo razveljaviti.
Tožba pred Splošnim sodiščem
62 V skladu s členom 61, prvi odstavek, drugi stavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko to v primeru razveljavitve izpodbijane sodbe samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje.
63 V obravnavanem primeru Sodišče meni, da stanje postopka s tožbo družb ClientEarth in PAN Europe za razglasitev ničnosti odločbe EFSE z dne 12. decembra 2011 dovoljuje dokončno odločitev o zadevi.
64 V okviru te tožbe je drugi razlog, ki sta ga navedli družbi ClientEarth in PAN Europe ter se nanaša na interes javnosti, utemeljeval razkritje sporne informacije v skladu s členom 8(a) in (b) Uredbe št. 45/2001.
65 V zvezi s tem je, kar zadeva člen 8(b) Uredbe št. 45/2001, iz analize, predstavljene v točkah od 53 do 61 te sodbe, razvidno, da podrobne trditve družb ClientEarth in PAN Europe v zvezi z obtožbami glede pristranskosti EFSE, kar zadeva izbiro strokovnjakov, in v zvezi s potrebo po zagotavljanju preglednosti postopka odločanja tega javnega organa, pravno zadostno dokazujejo, da je bil prenos sporne informacije potreben v smislu te določbe.
66 Ob upoštevanju kumulativnosti obeh pogojev, določenih v navedeni določbi, je za presojo zakonitosti odločbe EFSE z dne 12. decembra 2011 treba preučiti še, ali je obstajal razlog, na podlagi katerega bi bilo mogoče domnevati, da bi ta prenos lahko posegel v zakonite interese posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.
67 V zvezi s tem je EFSA, kot je razvidno iz njenega odgovora na pisna vprašanja Splošnega sodišča, zatrjevala obstoj takega razloga s tem, da je poudarila, da če bi prišlo do razkritja sporne informacije, bi se ta lahko uporabila tako, da bi škodovala integriteti in zasebnemu življenju zadevnih strokovnjakov. V zvezi s tem se je sklicevala na primere posamičnih napadov, ki so jim bili izpostavljeni strokovnjaki, za katerih pomoč je zaprosila.
68 Vendar je treba navesti, da so navedeni primeri povzeti iz dokumentov, ki sta jih družbi ClientEarth in PAN Europe predložili v podporo svojim trditvam, ki se nanašajo na vezi nekaterih strokovnjakov, ki jih je izbrala EFSA, z industrijskim sektorjem, ki so vezi, na katerih temeljijo obtožbe glede pristranskosti, ki se očitajo EFSI in njenim strokovnjakom. Vendar ti primeri nikakor ne dokazujejo, da bi razkritje sporne informacije lahko pomenilo nevarnost posega v zasebno življenje ali integriteto zadevnih strokovnjakov.
69 Iz tega sledi, da – čeprav mora zadevni organ presoditi, ali bi bil z zaprošenim razkritjem lahko konkretno in dejansko ogrožen varovani interes (glej v tem smislu sodbo Švedska in Turco/Svet, C‑39/05 P in C‑52/05 P, EU:C:2008:374, točka 49) – je trditev EFSE, da bi razkritje sporne informacije pomenilo nevarnost posega v zasebno življenje ali integriteto navedenih strokovnjakov, splošen preudarek, ki v obravnavanem primeru ni podprt z nobenim drugim dokazom. Nasprotno, tako razkritje bi lahko odpravilo sume o zadevni pristranskosti ali bi morebitnim zadevnim strokovnjakom ponudilo priložnost, da izpodbijajo – po potrebi s pravnimi sredstvi, ki so na voljo – utemeljenost teh trditev o pristranskosti.
70 Enako bi se trditev EFSE, ki ni podprta z dokazi, če bi bila sprejeta, lahko na splošno uporabila za vsak položaj, v katerem organ Evropske unije pred sprejetjem akta, ki ima posledice na dejavnosti gospodarskih subjektov v katerem koli sektorju, ki ga zadeva tak akt, sprejme mnenje strokovnjakov. Tak položaj bi bil v nasprotju z zahtevo po ozki razlagi izjem od pravice do dostopa do dokumentov institucij, ki določa, da se ugotovi obstoj nevarnosti za konkreten in dejanski poseg v varovani interes.
71 Iz zgoraj navedenih preudarkov sledi, da so bili – v nasprotju s trditvami EFSE v odločbi z dne 12. decembra 2011 – pogoji, ki se s členom 8(b) Uredbe št. 45/2001 zahtevajo za dovolitev prenosa sporne informacije, v obravnavanem primeru izpolnjeni.
72 Zato je treba drugemu pritožbenemu razlogu ugoditi.
73 Pritožbi je torej treba ugoditi in odločbo EFSE z dne 12. decembra 2011 razglasiti za nično.
Stroški
74 V skladu s členom 184(2) Poslovnika, če je pritožba utemeljena in Sodišče samo dokončno odloči v sporu, o stroških odloči Sodišče. Člen 138(1) tega poslovnika, ki se uporablja za pritožbeni postopek na podlagi člena 184(1) Poslovnika, določa, da se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Odstavek 1 člena 140 navedenega poslovnika določa, da institucije, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške, odstavek 3 pa, da lahko Sodišče intervenientu, ki ni eden od subjektov iz zgornjih dveh odstavkov, naloži, da nosi svoje stroške.
75 Ker se pritožbi družb ClientEarth in PAN Europe ter tožbi, ki sta jo vložili pri Splošnem sodišču, ugodi, je treba razsoditi, da EFSA nosi svoje stroške in da se ji v skladu s predlogi družb ClientEarth in PAN Europe naloži plačilo stroškov, ki sta jih ti priglasili v okviru pritožbenega postopka in postopka na prvi stopnji. Komisija nosi svoje stroške, ki jih je priglasila v okviru obeh postopkov. ENVP nosi svoje stroške, ki jih je priglasil v okviru pritožbenega postopka.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
1. Sodba Splošnega sodišča ClientEarth in PAN Europe/EFSA (T‑214/11, EU:T:2013:483) se razveljavi.
2. Odločba Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 12. decembra 2011 se razglasi za nično.
3. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov, ki sta jih družbi ClientEarth in Pesticide Action Network Europe (PAN Europe) priglasili v okviru pritožbenega postopka in postopka na prvi stopnji.
4. Evropska komisija nosi svoje stroške, povezane s pritožbenim postopkom in postopkom na prvi stopnji.
5. Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) nosi svoje stroške, povezane s pritožbenim postopkom.
Podpisi