SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE
(prvi senat)
z dne 17. oktobra 2013
Zadeva F‑69/11
BF
proti
Računskemu sodišču Evropske unije
„Javni uslužbenci – Postopek za zapolnitev delovnega mesta direktorja – Poročilo predizbirne komisije – Obrazložitev – Neobstoj – Protipravnost odločbe o imenovanju– Pogoji”
Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero tožeča stranka BF v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe Računskega sodišča Evropske Unije z dne 18. novembra 2010 o imenovanju Z na delovno mesto direktorice direktorata za kadrovske zadeve in odločbe Računskega sodišča z istega dne o zavrnitvi njene prijave na to delovno mesto ter izplačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo.
Odločitev: Odločbi z dne 18. novembra 2010, s katerima je Računsko sodišče Evropske unije imenovalo Z na delovno mesto direktorice direktorata za kadrovske zadeve in zavrnilo prijavo BF na to delovno mesto, se razglasita za nični. Ni treba odločati o predlogu Računskega sodišča Evropske unije o umiku prilog A 7 in A 11 k tožbi iz spisa. V preostalem se tožba zavrne. Računsko sodišče Evropske unije nosi svoje stroške in naloži se mu plačilo stroškov BF.
Povzetek
1. Uradniki – Zaposlovanje – Postopek za zapolnitev delovnega mesta direktorja – Primerjalna ocena delovne uspešnosti kandidatov – Diskrecijska pravica uprave – Meje – Spoštovanje pogojev iz razpisa prostega delovnega mesta in pravil ravnanja, sprejetih za izvrševanje navedenega pooblastila – Sodni nadzor – Meje
(Kadrovski predpisi, člen 29(2))
2. Uradniki – Zaposlovanje – Postopek za zapolnitev delovnega mesta direktorja – Poročilo predizbirne komisije – Obveznost obrazložitve – Obseg
(Kadrovski predpisi, člen 29(2))
3. Uradniki – Zaposlovanje – Postopek za zapolnitev delovnega mesta direktorja – Poročilo predizbirne komisije, pri katerem je bila storjena postopkovna kršitev – Posledice
1. Široka diskrecijska pravica organa, pristojnega za imenovanja, pri primerjavi uspešnosti oseb, ki so se prijavile na prosta delovna mesta, zlasti če delovno mesto, ki ga je treba zapolniti, ustreza najvišjim nazivom v upravi, kot je delovno mesto direktorja na Računskem sodišču, se mora torej izvrševati ob polnem upoštevanju vseh upoštevnih predpisov, torej ne le razpisa prostega delovnega mesta, ampak tudi morebitnih postopkovnih pravil, ki jih je organ določil za izvajanje svoje diskrecijske pravice, kot so notranje smernice glede zaposlovanja. Taka notranja pravila so tako del pravnega okvira, od katerega organ, pristojen za imenovanja, pri izvrševanju svoje široke diskrecijske pravice ne more odstopati, ne da bi naveden razloge za to, saj sicer krši načelo enakega obravnavanja. V teh okoliščinah je nadzor Sodišča za uslužbence nad izvajanjem širokih pooblastil, ki jih lahko ima ta pristojni organ, omejen predvsem na preverjanje, ali je ta organ delovala v nespornih mejah po koncu postopka, v katerem ni bilo nepravilnosti, in svoje diskrecijske pravice pri primerjavi uspešnosti kandidatov ni uporabil očitno nepravilno ali za druge namene kot za tiste, za katere mu je bila podeljena.
(Glej točki 40 in 41.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 22. marec 1995, Kotzonis proti CES, T‑586/93, točka 81 in navedena sodna praksa; 25. oktober 2005, Fardoom in Reinard proti Komisiji, T‑43/04, točka 35 in navedena sodna praksa;
Sodišče za uslužbence: 22. oktober 2008, Tzirani proti Komisiji, F‑46/07, točka 67; 30. januar 2013, Wahlström proti Frontex, F‑87/11, točka 56 in navedena sodna praksa.
2. V okviru postopka za zapolnitev delovnega mesta direktorja obrazložitev poročila, ki ga mora predizbirna komisija predložiti organu, pristojnemu za imenovanja, v skladu z notranjim poslovnikom, ki zahteva „obrazloženo poročilo“, ne more obsegati le navedbe imena enega ali več izbranih kandidatov in navedbo o soglasnosti ali nesoglasnosti mnenja predizbirne komisije ali celo povzetek postopka in uporabljenih meril za ocenjevanje. Vsebovati mora vse potrebne dejavnike ocenjevanja, ki navedenemu organu omogočajo, da po postopku predizbora pravilno izvaja svoja široka pooblastila na področju imenovanja ob strogem spoštovanju pravil in pogojev, ki si jih je sam prostovoljno postavil in ki mu omogočajo razumevanje ocenjevanja, ki jo je opravila predizbirna komisija v zvezi z izbranimi kandidati, in nato po primerjalni oceni izbiro najprimernejšega kandidata za opravljanje nalog, ki so predmet razpisa.
V nobenem primeru ne morejo ustne in zelo kratke navedbe predsednika predizbirne komisije ob ustni predstavitvi nadomestiti pisnega poročila, ki vsebuje minimum dejanskih elementov, ki omogočajo, da se z vso potrebno objektivnostjo razsodi in odloči, katerega od kandidatov, ki jih je predlagala izbirna komisija, je treba izbrati.
(Glej točki 44 in 52.)
Napotitev na:
Sodišče: 23. september 2004, Hectors proti Parlamentu, C‑150/03 P, točki 46 in od 48 do 50;
Sodišče prve stopnje: 20. februar 2002, Roman Parra proti Komisiji, T‑117/01, točki 31 in 32; 18. september 2003, Pappas proti Odboru regij, T‑73/01, točki 60.
3. Postopkovno napako je treba sankcionirati z razglasitvijo ničnosti izpodbijane odločbe, če se ugotovi, da je utegnila vplivati na vsebino te odločbe. Neobrazložitev poročila izbirne komisije, čeprav mora ta komisija v skladu z notranjim poslovnikom organu, pristojnemu za imenovanja, predložiti obrazloženo poročilo, pomeni znatno kršitev postopka zaposlovanja.
(Glej točko 62.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 16. december 1993, Moat proti Komisiji, T‑58/92, točka 63; zgoraj navedena sodba Pappas proti Odboru regij, točka 71.