SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 6. marca 2008

Zadeva F-105/07

R bis

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Tožba – Odškodninska tožba – Pogoji med trajanjem poskusne dobe – Podaljšanje poskusne dobe – Imenovanje v naziv – Očitna nedopustnost“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero R bis Sodišču za uslužbence predvsem predlaga, naj za nično razglasi odločbo Komisije z dne 27. junija 2007, s katero je bila zavrnjena pritožba, vložena 13. marca 2007 zoper zavrnitev odškodninskega zahtevka, vloženega 8. novembra 2006; naj, če je potrebno, za nično razglasi odločbo Komisije z dne 13. februarja 2007, s katero sta bila zavrnjena pritožba in odškodninski zahtevek, vložena 8. novembra 2006, in odločbo Komisije z dne 19. decembra 2005, s katero sta bila zavrnjena pritožba in odškodninski zahtevek z dne 17. avgusta 2005, ter naj Komisiji naloži, da mu plača odškodnino v višini 2.500.000 EUR za škodo, ki naj bi mu jo povzročila institucija.

Odločitev: Tožba se zavrže kot očitno nedopustna. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Postopek – Dopustnost tožbe – Presoja z vidika pravil, ki so veljala ob vložitvi tožbe

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 76)

2.      Uradniki – Tožba – Predhodna upravna pritožba – Roki

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

3.      Postopek – Stroški – Tožba pred Sodiščem za uslužbence

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 122)

1.      Čeprav je pravilo iz člena 76 Poslovnika Sodišča za uslužbence, po katerem lahko to sodišče s sklepom zavrne tožbo, ki jo je očitno treba zavreči ali zavrniti, postopkovno pravilo, ki se kot tako od datuma začetka veljavnosti navedenega poslovnika uporablja za vse spore, ki potekajo pred tem sodiščem, pa to ne velja za pravna pravila, po katerih lahko to sodišče na podlagi tega člena šteje tožbo za očitno nedopustno in ki so lahko samo pravila, ki so veljala na datum vložitve tožbe.

(Glej točko 35.)

2.      Ker so roki iz členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov namenjeni za zagotavljanje varnosti pravnih položajev, so del kogentnega prava in zavezujejo stranke in sodišče. Tako uradnik s tem, da organu za imenovanja predloži zahtevo v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov, ne more vnovič uveljaviti svoje pravice do tožbe zoper odločbo, ki je ob izteku roka za tožbo postala dokončna. Posledično z novim odškodninskim zahtevkom ne more znova začeti teči rok za vložitev tožbe, ki teče od dneva, ko tožeča stranka prejme odločbo o zavrnitvi pritožbe, ki jo je vložila zoper zavrnitev prvega zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko, poklicno in premoženjsko škodo.

(Glej točki 43 in 44.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 22. september1994, Carrer in drugi proti Sodišču, T-495/93, RecFP, str. I-A-201 in II-651, točka 20; 14. julij 1998, Lebedef proti Komisiji, T‑42/97, RecFP, str. I-A-371 in II-1071, točka 25.

3.      Določbe o izdatkih in stroških postopka v Poslovniku Sodišča za uslužbence se na podlagi člena 122 tega poslovnika ne uporabljajo za zadevo, vloženo pred začetkom veljavnosti tega poslovnika. Glede tega ni pomembno, da je bila vročitev tožbe, vložene pred začetkom veljavnosti navedenega poslovnika, toženi stranki odložena na poznejši datum, da bi se popravile formalne nepravilnosti v listinah, ki jih je vložila tožeča stranka, saj ta okoliščina v skladu s členom 8(1) Navodil sodnemu tajniku Sodišča za uslužbence ne vpliva na datum vložitve tožbe.

(Glej točki 49 in 50.)