Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte Suprema di cassazione (Italija) 19. februarja 2019 – Presidenza del Consiglio dei Ministri/BV

(Zadeva C-129/19)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte Suprema di cassazione

Stranki v postopku v glavni stvari

Vlagatelj kasacijske pritožbe: Presidenza del Consiglio dei Ministri

Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: BV

Vprašanja za predhodno odločanje

Sodišče Evropske unije je zaprošeno, da v okoliščinah postopka v glavni stvari: v zvezi z odškodninsko tožbo, ki jo je italijanska državljanka s stalnim prebivališčem v Italiji vložila zoper državo kot zakonodajalca zaradi neizvajanja in/ali neustreznega in/ali nepopolnega izvajanja obveznosti, določenih v Direktivi Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj1 , zlasti pa obveznosti iz člena 12(2) te direktive, ki od držav članic zahteva, da do 1. julija 2005 (kot določa člen 18(1)) uvedejo splošno shemo odškodninskega varstva, ki bo žrtvam vseh nasilnih in naklepnih kaznivih dejanj (vključno s kaznivim dejanjem spolnega nasilja, katerega žrtev je tožeča stranka) zagotavljala primerno in pošteno povračilo škode v primerih, ko te od oseb, ki so neposredno odgovorne za povzročitev škode, ne morejo pridobiti celotne odškodnine za nastalo škodo odgovori na ta vprašanja:

ali pravo [Unije] – v zvezi s položajem, v katerem Direktiva Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 „o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj“, ki se ne uporablja neposredno (non self executing), kar zadeva uvedbo sheme odškodnin žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, zahtevano s to direktivo, ki v zvezi s posamezniki v čezmejnih položajih, na katere se izključno nanaša, ustvarja podlago za odškodninsko odgovornost države članice v skladu z načeli sodne prakse Sodišča EU (med drugim iz sodb ,Francovich‘ in ,Brasserie du Pecheur in Factortame III‘, v nacionalno pravo ni bila prenesena pravočasno (in/ali popolno)) – zahteva, da se podobna odgovornost države članice vzpostavi tudi v zvezi s posamezniki, ki se ne znajdejo v čezmejnih položajih (torej s prebivalci lastne države), ki sicer ne bi bili neposredno upravičeni do ugodnosti, ki izhajajo iz izvajanja te direktive, ampak bi, da bi se izognili kršenju načela enakosti/prepovedi diskriminacije iz tega istega prava [Unije], morali in mogli – če bi bil prenos Direktive pravočasen in popoln – biti upravičeni do teh ugodnosti na podlagi razširitve polnega učinka te direktive (oziroma navedene sheme odškodnin)?;

Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen:

ali je z vidika izvajanja določbe člena 12(2) Direktive 2004/80 mogoče šteti, da odškodnina žrtvam nasilnih naklepnih kaznivih dejanj (in zlasti kaznivega dejanja spolnega nasilja iz člena 609a codice penale (kazenski zakonik), ki je v decreto del Ministro dell'interno 31 agosto 2017 (uredba ministra za notranje zadeve z dne 31. avgusta 2017) (sprejeti na podlagi člena 11(3) legge 7 luglio 2016, n. 122 (zakon št. 122 z dne 7. julija 2016) (o določbah za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz članstva v Evropski uniji – evropski zakon 2015–2016), kakor je bil spremenjen (s členom 6 legge 20 novembre 2017, n. 167 (zakon št. 167 z dne 20. novembra 2017) in členom 1, odstavki od 593 do 596, legge 30 dicembre 2018, n. 145 (zakon št. 145 z dne 30. decembra 2018)) določena s fiksnim zneskom v višini 4800 EUR, „žrtvam zagotavlja pošteno in primerno odškodnino“?

____________

1     Direktiva Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (UL 2004, L 261, str. 15).