Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Vestre Landsret (Danska) 30. decembra 2016 – BEI ApS/Skatteministeriet

(Zadeva C-682/16)

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Vestre Landsret

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: BEI ApS

Tožena stranka: Skatteministeriet

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je treba člen 1(1) Direktive 2003/49/ES¹ v povezavi s členom 1(4) te direktive razlagati tako, da pomenita, da je družba, ki je rezidentka v državi članici v smislu člena 3 te direktive, „upravičeni lastnik“ teh obresti v smislu te direktive, če v okoliščinah, kakršne so v tej zadevi, prejme obresti od hčerinske družbe v drugi državi članici?

1.1     Ali je treba pojem „upravičeni lastnik“ v členu 1(1) Direktive 2003/49/ES v povezavi s členom 1(4) te direktive razlagati enako kot isti pojem v členu 11 vzorčne davčne konvencije OECD iz leta 1977?

1.2    Če je treba na vprašanje pod 1.1 odgovoriti pritrdilno, ali je treba pojem v tem primeru razlagati zgolj ob upoštevanju komentarja k členu 11 vzorčne davčne konvencije iz leta 1977 (točka 8) ali pa je mogoče pri razlagi uporabiti tudi poznejše komentarje, vključno z dopolnitvami iz leta 2003, ki se nanašajo na „obvodne družbe“ (točka 8.1, zdaj točka 10.1) in dopolnitvami iz leta 2014 v zvezi s „pogodbenimi ali zakonskimi obveznostmi“ (točka 10.2)?

1.3    Če je treba pri razlagi upoštevati tudi komentarje iz leta 2003, ali je v tem primeru pogoj za to, da se za družbo šteje, da ni „upravičeni lastnik“ v smislu Direktive 2003/49/ES, ta, da je dejansko prihajalo do preusmerjanja sredstev na osebe, ki jih država, v kateri je plačnik obresti rezident, šteje za „upravičene lastnike“ zadevnih obresti in – če je to tako – ali je potem nadaljnji pogoj ta, da se dejanski prenos izvrši v obdobju, ki je časovno blizu obdobju plačila obresti in/ali da se izvrši kot plačilo obresti?

1.3.1 Kakšen pomen ima v zvezi s tem, če se za posojilo uporabi lastniški kapital; če se zadevne obresti prištejejo h glavnici (kapitalizirane obresti); če je prejemnik obresti plačal davek na prejete obresti državi, katere rezident je; če je prejemnik obresti kasneje v skladu z veljavnimi pravili zadevne države opravil prenos znotraj skupine na svojo matično družbo, rezidentko iste države, z namenom prilagoditve dobička za davčne namene; če se zadevne obresti kasneje v družbi posojilodajalki spremenijo v lastniški kapital; če je imel prejemnik obresti pogodbeno ali zakonsko obveznost, da obresti posreduje drugi osebi?

1.4    Kakšen pomen za presojo tega, ali se mora prejemnik obresti za namene Direktive šteti za „upravičenega lastnika“, ima, če predložitveno sodišče na podlagi presoje dejstev v zadevi ugotovi, da prejemnik – ki ni imel pogodbene ali zakonske obveznosti, da prejete obresti posreduje drugi osebi – ni imel „popolne“ pravice „uporabe in uživanja“ obresti, kot je to navedeno v komentarjih iz leta 2014 k vzorčni davčni konvenciji iz leta 1977?

2.    Ali je pogoj za to, da se država članica lahko sklicuje na člen 5(1) Direktive o uporabi nacionalnih določb za preprečevanje goljufij ali zlorab ali na člen 5(2) Direktive, ta, da je zadevna država članica sprejela posebne nacionalne določbe za prenos člena 5 te direktive ali da mora nacionalno pravo vsebovati splošne določbe ali načela v zvezi goljufijami, zlorabami in izogibanji plačil davkov, ki se jih lahko razlaga skladno s členom 5?

2.1    Če je treba na vprašanje 2 odgovoriti pritrdilno, ali se lahko šteje, da je člen 2(2)(d) zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki določa, da omejena davčna obveznost za plačilo davka od obresti ne zajema „obresti, ki so davka oproščene na podlagi Direktive 2003/49/ES o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic“, posebna domača določba v smislu člena 5 Direktive?

3.    Ali je določba konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki sta jo po zgledu vzorčne davčne konvencije OECD sklenili državi članici, v skladu s katero je obdavčitev obresti odvisna od tega, ali se prejemnika obresti šteje za upravičenega lastnika obresti, določba za preprečevanje zlorab na podlagi sporazuma v smislu člena 5 Direktive?

4.    Ali mora država članica, ki ne želi priznati, da je družba v drugi državi članici upravičeni lastnik obresti, in trdi, da je družba v drugi državi članici t. i. umetna obvodna družba, na podlagi Direktive 2003/49/ES ali člena 10 ES navesti, koga v tem primeru šteje za upravičenega lastnika?

____________

¹ Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 380).