Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad voor Vreemdelingenbetwistingen (Belgija) 12. februarja 2016 – K. in drugi/Belgischer Staat

(Zadeva C-82/16)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad voor Vreemdelingenbetwistingen

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: A. K., Z. M., J. M., N. N. N., I. O. O., I. R., A. B.

Tožena stranka: Belgischer Staat

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba pravo Unije – zlasti člen 20 PDEU in člena 5 in 11 Direktive 2008/115/ES¹ v povezavi s členoma 7 in 24 Listine² – razlagati tako, da pod določenimi pogoji prepoveduje nacionalno prakso, v okviru katere se prošnja za izdajo dovoljenja za prebivanje, ki jo je vložil družinski član, ki je državljan tretje države, v okviru združitve družine, in sicer z državljanom Unije, v državi članici, v kateri prebiva zadevni državljan Unije, ki je državljan te države in ni izkoristil svoje pravice do prostega gibanja in svobode bivanja (v nadaljevanju: statični državljan Unije), zavrže – po potrebi skupaj z izdajo sklepa o odstranitvi – zgolj iz razloga, da je bila za zadevnega družinskega člana, ki je državljan tretje države, izdana veljavna prepoved vstopa, ki velja za celotno ozemlje Unije?

(a)    Ali je za presojo navedenih okoliščin pomembno, da med družinskim članom, ki je državljan tretje države, in statičnim državljanom Unije obstaja razmerje odvisnosti, ki presega samo družinsko vez? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen: Kateri dejavniki so pomembni pri ugotavljanju, ali obstaja razmerje odvisnosti? Ali se je mogoče primerno sklicevati na sodno prakso v zvezi z obstojem družinskega življenja v skladu s členom 8 EKČP in členom 7 Listine?

(b)    Posebej v zvezi z mladoletnimi otroki: Ali člen 20 PDEU zahteva več kot le biološko povezavo med roditeljem, ki je državljan tretje države, in otrokom, ki je državljan Unije? Ali je v tem smislu pomembno, da se dokaže skupno prebivanje, ali pa zadostujejo čustvene in finančne vezi, kot so razvidne iz ureditve bivanja in obiskov ter plačevanja preživnine? Ali se je v ta namen mogoče primerno sklicevati na sodbe Sodišča z dne 10. julija 2014, Ogieriakhi, C-244/13, točki 38 in 39, z dne 16. julija 2015, Singh in drugi, C-218/14, točka 54, in z dne 6. decembra 2012, O. in S., združeni zadevi C-356/11 in C-357/11, točka 56? Glej v zvezi s tem še nerešen predlog za sprejetje predhodne odločbe C-133/15.

(c)    Ali je dejstvo, da je družinsko življenje nastalo v trenutku, ko je za državljana tretje države že obstajala prepoved vstopa in se je ta zavedal, da nezakonito prebiva v državi članici, pomembno za presojo teh okoliščin? Ali se je na to dejstvo mogoče primerno sklicevati, da bi se preprečila morebitna zloraba postopka za izdajo dovoljenja za prebivanje v okviru združitve družine?

(d)    Ali je za presojo takih okoliščin pomembno dejstvo, da zoper sklep o odreditvi prepovedi vstopa ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo v smislu člena 13(1) Direktive 2008/115/ES, ali dejstvo, da je bila pritožba zoper ta sklep o odreditvi prepovedi vstopa zavržena?

(e)    Ali je pomembno dejstvo, da je bila prepoved vstopa izdana iz razlogov javnega reda ali pa zaradi nezakonitega prebivanja? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen: Ali je treba preveriti še, ali zadevni državljan tretje države predstavlja dejansko, neposredno in dovolj resno nevarnost za temeljne družbene interese? Ali se lahko v tem smislu člena 27 in 28 Direktive 2004/38/ES, ki sta bila prenesena s členom 43 in 45 zakona o tujcih, ter zadevna sodna praksa Sodišča o javnem redu smiselno uporabijo za družinske člane statičnih državljanov Unije? (glej še nerešena predloga za sprejetje predhodne odločbe C-165/14 in C-304/14)

Ali je treba pravo Unije – zlasti člen 5 Direktive 2008/115/ES in člena 7 in 24 Listine – razlagati tako, da prepoveduje nacionalno prakso, v skladu s katero se sklicuje na veljavno prepoved vstopa kot razlog za zavržbo prošnje za združitev družine, in sicer s statičnim državljanom Unije, ki je bila vložena pozneje na ozemlju države članice, ne da bi se upoštevalo družinsko življenje in korist zadevnih otrok, ki je bila navedena v tej pozneje vloženi prošnji za združitev družine?

Ali je treba pravo Unije – zlasti člen 5 Direktive 2008/115/ES in člena 7 in 24 Listine – razlagati tako, da prepoveduje nacionalno prakso, v skladu s katero se proti državljanu tretje države, za katerega že velja prepoved vstopa, izda sklep o odstranitvi, ne da bi se upoštevalo družinsko življenje in korist zadevnih otrok, ki je bila navedena v pozneje vloženi prošnji za združitev družine, in sicer s statičnim državljanom Unije, – torej po tem, ko je že bila izdana prepoved vstopa?

Ali je treba člen 11(3) Direktive 2008/115/ES razumeti tako, da mora državljan tretje države prošnjo za preklic ali začasni odlog veljavne in dokončne prepovedi vstopa načeloma vedno vložiti zunaj Evropske unije, ali pa obstajajo okoliščine, v katerih lahko to prošnjo vloži tudi v Evropski uniji?

(a)    Ali je treba člen 11(3), tretji in četrti pododstavek, Direktive 2008/115/ES razlagati tako, da mora biti pogoj iz člena 11(3), prvi pododstavek, te direktive – v skladu s katerim je preklic ali začasni odlog prepovedi vstopa mogoč samo, če državljan tretje države dokaže, da je zapustil ozemlje države članice v celoti v skladu z odločbo o vrnitvi – brez nadaljnjega izpolnjen v vsakem posameznem primeru oziroma v vseh skupinah primerov?

(b)    Ali člena 5 in 11 Direktive 2008/115/ES nasprotujeta razlagi, v skladu s katero se prošnja za izdajo dovoljenja za prebivanje v okviru združitve družine, in sicer s statičnim državljanom Unije, ki ni izkoristil svoje pravice do prostega gibanja in svobode prebivanja, šteje za implicitno (časovno omejeno) prošnjo za preklic ali začasni odlog veljavne in dokončne prepovedi vstopa, pri čemer veljavna in dokončna prepoved vstopa ponovno oživi, če se izkaže, da pogoji za prebivanje niso izpolnjeni?

(c)    Ali je pomembno dejstvo, da obveznost vložiti prošnjo za preklic ali začasni odlog v državi izvora morda povzroči vsaj začasno ločitev državljana tretje države in statičnega državljana Unije? Ali obstajajo okoliščine, v katerih člena 7 in 24 Listine vendarle nasprotujeta začasni ločitvi?

(d)    Ali je pomembno dejstvo, da obveznost vložiti prošnjo za preklic ali začasni odlog v državi izvora povzroči le, da mora državljan Unije, odvisno od primera, za določen čas zapustiti območje Evropske unije? Ali obstajajo okoliščine, v katerih člen 20 PDEU vendarle nasprotuje temu, da mora državljan Unije za določen čas zapustiti območje Evropske unije?

____________

¹ Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, str. 98).

² UL C 364, str. 1.