Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 19. novembra 2014 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Supreme Court of the United Kingdom – Združeno kraljestvo) – The Queen, na predlog ClientEarth/The Secretary of State for the Environment, Food and Rural Affairs

(Zadeva C-404/13)¹

(Predhodno odločanje – Okolje – Kakovost zraka – Direktiva 2008/50/ES – Mejne vrednosti za dušikov dioksid – Obveznost, da se ob zahtevku za odlog roka predloži načrt za kakovost zraka – Kazni)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Supreme Court of the United Kingdom

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: The Queen, na predlog ClientEarth

Nasprotna stranka: The Secretary of State for the Environment, Food and Rural Affairs

Izrek

Člen 22(1) Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo je treba razlagati tako, da mora država članica za odlog s to direktivo predpisanega roka za največ pet let, da bi dosegla skladnost z mejnimi vrednostmi za dušikov dioksid, določenimi v Prilogi XI k tej direktivi, vložiti zahtevek za odlog roka in pripraviti načrt za kakovost zraka, kadar je na podlagi obstoječih podatkov in kljub dejstvu, da je ta država že sprejela primerne ukrepe za zmanjševanje onesnaževanja, objektivno mogoče sklepati, da se na nekem območju ali v neki aglomeraciji v predpisanem roku ne bo moglo doseči skladnost s temi vrednostmi. Direktiva 2008/50 ne določa nobene izjeme od obveznosti iz navedenega člena 22(1).

Kadar je očitno, da na nekem območju ali v neki aglomeraciji države članice po 1. januarju 2010, torej po roku, določenem v Prilogi XI k Direktivi 2008/50, ni mogoče zagotoviti skladnosti z mejnimi vrednostmi za dušikov dioksid, določenimi v tej prilogi, pri čemer ta država ni zahtevala odloga tega roka v skladu s členom 22(1) Direktive 2008/50, samo na podlagi priprave načrta za kakovost zraka v skladu s členom 23(1), drugi pododstavek, te direktive ni mogoče šteti, da je ta država članica kljub temu izpolnila obveznosti, ki so ji naložene s členom 13 navedene direktive.Pristojno nacionalno sodišče, ki mu je zadeva morebiti predložena v odločanje, mora – kadar država članica ni izpolnila obveznosti iz člena 13(1), drugi pododstavek, Direktive 2008/50, ker ni zahtevala odloga roka pod pogoji iz člena 22 te direktive – zoper nacionalni organ sprejeti kateri koli ukrep, kot na primer zavezujoči sklep, s katerim se zagotovi, da ta organ pripravi načrt, ki ga je v skladu s to direktivo in pod pogoji, določenimi v njej, treba izdelati.