Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (Italija) 10. januarja 2019 – A.m.a. - Azienda Municipale Ambiente SpA/Consorzio Laziale Rifiuti – Co.La.Ri.

(Zadeva C-15/19)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte suprema di cassazione

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: A.m.a. - Azienda Municipale Ambiente SpA

Nasprotna stranka: Consorzio Laziale Rifiuti – Co.La.Ri.

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je s členoma 10 in 14 Direktive (ES) 1999/31¹ skladna razlaga pritožbenega sodišča, ki je retroaktivno uporabilo člena 15 in 17 d.lgs. 36/2003 (zakonska uredba št. 36/2003) – s katerima se navedene določbe [prava Unije] prenašajo v nacionalno pravo – tako da se tam določene obveznosti, zlasti v delu, ki določa podaljšanje upravljanja po zaprtju z deset na trideset let, brezpogojno uporabljajo za obstoječa odlagališča, ki že imajo dovoljenje za obratovanje?

Ali je – glede na vsebino členov 10 in 14 Direktive (ES) 1999/31, ki pozivata države članice, naj sprejmejo „ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vsi stroški, povezani z gradnjo in obratovanjem odlagališča, vključno, kolikor je mogoče, s stroški finančnega zavarovanja ali enakovrednega ukrepa iz člena 8(a)(iv), ter ocenjeni stroški zaprtja odlagališča in upravljanja po zaprtju za obdobje najmanj 30 let krijejo s plačilom, ki ga zaračuna upravljavec za odlaganje kakršne koli vrste odpadkov na tem odlagališču“, in „ukrepe za zagotovitev, da odlagališča, ki ob prenosu te direktive že imajo dovoljenja ali že delujejo“ smejo obratovati še naprej – z navedenimi predpisi skladna razlaga pritožbenega sodišča, ki je člena 15 in 17 zakonske uredbe št. 36/2003 uporabilo za obstoječa odlagališča, ki že imajo dovoljenje za obratovanje, čeprav člen 17 pri izvajanju tako določenih obveznosti, tudi kar zadeva navedena odlagališča, izvedbene ukrepe omejuje na določitev prehodnega obdobja in ne določa nobenega ukrepa za omejitev posledičnega finančnega učinka podaljšanja na „imetnika“?

Ali je s členoma 10 in 14 Direktive (ES) 1999/31 skladna razlaga pritožbenega sodišča, ki je uporabilo zgoraj navedena člena 15 in 17 zakonske uredbe št. 36/2003 za obstoječa odlagališča, ki že imajo dovoljenje za obratovanje, tudi glede finančnih posledic, ki izhajajo iz tako določenih obveznosti in zlasti iz podaljšanja upravljanja po zaprtju z deset na trideset let, tako da v skladu s to razlago te posledice bremenijo „imetnika“ in je upravičena sprememba in peius tarif, določenih v pogodbah, ki urejajo dejavnost odstranjevanja odpadkov?

Ali je s členoma 10 in 14 Direktive (ES) 1999/31 skladna razlaga pritožbenega sodišča, ki je uporabilo zgoraj navedena člena 15 in 17 zakonske uredbe št. 36/2003 za obstoječa odlagališča, ki že imajo dovoljenje za obratovanje, tudi glede finančnih posledic, ki izhajajo iz tako določenih obveznosti in zlasti iz podaljšanja upravljanja po zaprtju z deset na trideset let, tako da se – za njihovo določitev – upoštevajo ne le odpadki, odloženi po začetku veljavnosti izvedbenih določb, ampak tudi tisti, ki so bili odloženi prej?

____________

¹ Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 4, str. 228).