SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 30. novembra 2009

Zadeva F-86/08

Dietrich Voslamber

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Socialna varnost – Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja – Zakonec nekdanjega uradnika – Vezana pristojnost – Člen 13 Pravilnika o zdravstvenem zavarovanju“ 

Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero D. Voslamber predlaga zlasti razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 9. julija 2008, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo z dne 17. januarja 2008, s katero je bilo zavrnjeno, da se njegovi ženi odobri pravica do osnovnega zdravstvenega zavarovanja na podlagi skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja institucij Evropskih skupnosti.

Odločitev: Tožba se zavrne. Predlogi Komisije, predloženi na podlagi člena 94(a) Poslovnika, se zavrnejo. Komisija poleg svojih stroškov nosi dve tretjini stroškov tožeče stranke. Tožeča stranka nosi tretjino svojih stroškov.

Povzetek

1.      Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Kratek povzetek tožbenih razlogov – Tožbeni razlogi, ki niso navedeni v tožbi – Sklicevanje na vse priloge – Nedopustnost

(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 35(1)(e))

2.      Uradniki – Interno navodilo institucije – Pravni učinki – Meje

(Pravilnik o zdravstvenem zavarovanju, člen 13)

3.      Uradniki – Socialna varnost – Zdravstveno zavarovanje – Osnovno zdravstveno zavarovanje uradnikovega zakonca na podlagi skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja – Pogoji

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 72; Pravilnik o zdravstvenem zavarovanju, člen 13)

1.      Na podlagi člena 21 Statuta Sodišča in člena 35(1)(e) Poslovnika Sodišča za uslužbence mora tožba obsegati tožbene razloge in dejanske in pravne trditve. Ti tožbeni razlogi in trditve morajo biti dovolj jasni in natančni, da toženi stranki omogočijo pripravo obrambe, Sodišču za uslužbence pa, da o tožbi po potrebi odloči brez dodatnih podatkov. Za zagotovitev pravne varnosti in učinkovitega izvajanja sodne oblasti je za dopustnost tožbe potrebno, da bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih ta temelji, vsaj na kratko, a dosledno in razumljivo izhajajo iz besedila same tožbe. Čeprav je besedilo tožbe glede posameznih točk lahko podprto in dopolnjeno s sklicevanjem na izvlečke iz dokumentov, ki so priloženi k njej, pa splošno sklicevanje na druga pisanja, tudi če so priložena k tožbi, ne more nadomestiti neobstoja bistvenih elementov pravnega utemeljevanja, ki jih mora v skladu z zgoraj navedenimi določbami vsebovati tožba. Poleg tega ni dolžnost Sodišča za uslužbence, da v prilogah išče in prepoznava razloge in trditve, ki bi jih lahko štelo za utemeljitev tožbe, saj imajo priloge zgolj dokazno in dokumentarno funkcijo.

(Glej točko 37.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 8. december 2005, Just proti Komisiji, T‑91/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑395 in II‑1801, točka 35.

2.      Interna navodila, ki jih sprejmejo institucije Skupnosti, ne morejo v nobenem primeru določati pravil, ki bi odstopala od hierarhično nadrejenih določb, kot so določbe Kadrovskih predpisov in predpisov, sprejetih za izvajanje Kadrovskih predpisov, ali splošna pravna načela. Tako ne more obstajati razlaga pojma dohodkov iz poklicne dejavnosti v „smislu upravnih obvestil“, ki bi se razlikovala od razlage, uporabljene v členu 13 Pravilnika o zdravstvenem zavarovanju uradnikov.

(Glej točko 53.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 25. oktober 2005, Fardoom in Reinard proti Komisiji, T‑43/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑329 in II‑1465, točki 35 in 36.

3.      Na podlagi tretjega odstavka upravnih obvestil iz leta 2007 o uporabi člena 13 Skupnega pravilnika o zdravstvenem zavarovanju uradnikov Evropskih skupnosti, ki določa pogoje za uporabo navedenega člena 13, se uradnikovemu zakoncu pravica do osnovnega zdravstvenega zavarovanja na podlagi skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja institucij Evropskih skupnosti odobri, če je izpolnjen en ali drug pogoj, ki sta navedena: prvi pogoj je, da ta zakonec ne more skleniti zakonitega zdravstvenega zavarovanja, drugi pa, da znesek premij za sklenitev zdravstvenega zavarovanja znaša več kot 20 % obdavčljivih dohodkov iz poklicne dejavnosti zadevne osebe.

Institucija, ki v okviru prošnje uradnika, naj se njegovi ženi odobri pravica do osnovnega zdravstvenega zavarovanja na podlagi skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja, zavrne, da bi pokojnino uradnikove žene štela za dohodek iz poklicne dejavnosti, čeprav člen 13 Skupnega pravilnika o zdravstvenem zavarovanju uradnikov Evropskih skupnosti izrecno določa, da pokojnina pomeni dohodek iz poklicne dejavnosti, napačno uporabi pravo.

Vendar uradnik ne more uspešno uveljavljati tožbenega razloga za razglasitev ničnosti odločbe v primeru, v katerem uprava nima nikakršnega polja proste presoje in mora ravnati tako, kot je ravnala. Tako mora Komisija na podlagi člena 13 Skupnega pravilnika zavrniti prošnjo uradnika, naj se njegovi ženi odobri pravica do osnovnega zdravstvenega zavarovanja na podlagi skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja, kadar žena uradnika ne izpolnjuje nobenega od dveh pogojev, določenih v tretjem odstavku navedenih upravnih obvestil, in to ne glede na razlago drugega od teh pogojev.

(Glej točke 52, 54, 55, 60, 75 in 76.)

Napotitev na:

Sodišče: 20. maj 1987, Souna proti Komisiji, 432/85, Recueil, str. 2229, točka 20;

Sodišče za uslužbence: 17. junij 2008, De Fays proti Komisiji, F‑97/07, še neobjavljena v ZOdl. JU, točki 70 in 71.