SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 28. oktobra 2010

Zadeva F‑92/09

U

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Uradniki – Odločba delodajalca o odpovedi pogodbe o zaposlitvi – Dolžnost skrbnega ravnanja – Strokovna nesposobnost – Zdravstveni razlogi“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti odločbe Parlamenta z dne 6. julija 2009, s katero ji je odpovedal pogodbo o zaposlitvi z učinkom od 1. septembra 2009, in plačilo zneska 15.000 EUR s pridržkom spremembe za povrnitev nepremoženjske škode, ki naj bi ji nastala.

Odločitev: Odločba Parlamenta z dne 6. julija 2009 o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožeče stranke se razglasi za nično. V preostalem se tožba zavrne. Parlamentu se naloži plačilo vseh stroškov.


Povzetek

Uradnik – Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi strokovne nesposobnosti – Dolžnost skrbnega ravnanja


Dolžnost skrbnega ravnanja upravi nalaga, da v primeru dvoma o zdravstvenem vzroku za težave, s katerimi se uradnik spopada pri opravljanju dodeljenih nalog, stori vse potrebno, da odpravi ta dvom pred sprejetjem odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi temu uradniku.

Ta zahteva se kaže v notranjem pravilniku Parlamenta o postopku za izboljšanje, ki se izvaja v okviru ugotavljanja, vodenja in reševanja morebitnih primerov nezadostne strokovnosti uradnikov, ker člen 8 navedenega pravilnika določa, da mora končni ocenjevalec v nekaterih okoliščinah zadevo predložiti zdravstveni službi Parlamenta, če je seznanjen z dejstvi, ki lahko razkrijejo, da je lahko vzrok za obnašanje, očitano uradniku, zdravstven.

Poleg tega so obveznosti, ki jih upravi nalaga dolžnost skrbnega ravnanja, bistveno večje, kadar gre za poseben primer uradnika, čigar duševno zdravje je vprašljivo in za katerega torej ni gotovo, da je sposoben ustrezno ščititi svoje interese.

Položaj, ko uradnik ni sposoben ravnati samostojno in sam presoditi o obstoju svoje bolezni, lahko pomeni pozitivno obveznost za institucijo, in to zlasti, kadar zadevnemu uradniku grozi odpoved pogodbe o zaposlitvi in je torej v ranljivem položaju. Zato bi v teh posebnih okoliščinah uprava morala vztrajati, da uradnik opravi dodaten zdravniški pregled, zlasti s sklicevanjem na pravico institucije, da uradnika na podlagi člena 59(5) Kadrovskih predpisov pošlje na pregled k uradnemu zdravniku, ki od uradnika zahteva, da gre na bolniški dopust, kadar je to potrebno zaradi njegovega zdravstvenega stanja.

Vendar bi moral biti ta zdravniški pregled tožeče stranke opravljen pred sprejetjem načrtovane odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki bi bila lahko upravičena, če bi zdravnik, s katerim bi se organ posvetoval, dejansko zavrnil vsakršen zdravstveni vzrok za obnašanje, očitano tožeči stranki.

(Glej točke od 65 do 67, 85 in 88.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 26. februar 2003, Latino proti Komisiji, T‑145/01, RecFP, str. I‑A‑59 in II‑337, točka 93;

Sodišče za uslužbence: 13. december 2006, de Brito Sequeira Carvalho proti Komisiji, F‑17/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑149 in II‑A‑1‑577, točka 72.