SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(tretji senat)

z dne 15. decembra 2010

Zadeva F‑67/09

Nicolás Angulo Sánchez

proti

Svetu Evropske unije

„Javni uslužbenci – Izredni dopust – Huda bolezen prednika – Način izračuna števila dni dopusta v primeru, ko je več prednikov hudo bolnih“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero N. Angulo Sánchez predlaga razglasitev ničnosti odločb Sveta z dne 8. oktobra in 8. decembra 2008 o zavrnitvi izrednega dopusta zaradi hude bolezni prednika.

Odločitev:      Odločbi Sveta z dne 8. oktobra 2008 in z dne 8. decembra 2008, s katerima sta bili zavrnjeni prošnji za izredni dopust, ki ju je vložila tožeča stranka, se razglasita za nični. Svet nosi vse stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Dopust – Izredni dopust

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga V, člen 6)

2.      Uradniki – Dopust – Izredni dopust zaradi hude bolezni prednika

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga V, člen 6)

3.      Uradniki – Pravno sredstvo – Predhodna upravna pritožba – Zavrnilna odločba – Sprememba obrazložitve izpodbijanega akta

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

4.      Uradniki – Pravno sredstvo – Razlogi – Brezpredmeten razlog – Tožbeni razlog, ki se nanaša na nepravilnost edinega razloga, navedenega v izpodbijani odločbi – Odločitev, ki bi jo bilo mogoče zakonito utemeljiti z drugim razlogom

1.      Člen 6 Priloge V h Kadrovskim predpisom poleg hude bolezni prednika določa različne druge okoliščine, v katerih se lahko uradniku odobri izredni dopust in ki so povezane z zelo različnimi dogodki. Nekateri od teh dogodkov lahko v istem koledarskem letu zadevajo več uradnikovih otrok ali prednikov. Zlasti v zvezi z rojstvom ali s smrtjo otroka ali smrtjo prednika bi si bilo težko predstavljati, da bi se glede na izjemno naravo teh dogodkov največje število dni, določeno v besedilu člena 6 Priloge V h Kadrovskim predpisom, nanašalo na vsa rojstva ali vse smrti otrok ali prednikov, ki bi se zgodili v koledarskem letu. V teh primerih se pravica do izrednega dopusta nujno nanaša na vsako rojstvo otroka oziroma vsako smrt otroka ali prednika. Ker iz člena 6 Priloge V h Kadrovskim predpisom ni razvidno različno obravnavanje dogodkov, ki so v njem našteti, je treba iz tega sklepati, da je zakonodajalec želel, da se vsi ti dogodki obravnavajo podobno in da je torej uradnik v primeru hude bolezni prednika upravičen do dveh dni dopusta za vsakega sorodnika in v posameznem letu.

(Glej točke od 38 do 42 in točko 45.)

2.      Če institucija sprejme interno smernico, ki se sklicuje na člen 6, peta alinea, Priloge V h Kadrovskim predpisom in ki določa možnost, da se uradniku podaljša izredni dopust zaradi hude bolezni prednika, pri čemer morajo biti izpolnjeni dodatni pogoji, ki so po eni strani povezani z obstojem posebnih družinskih okoliščin in po drugi strani z dejstvom, da ima zadevni prednik kronično bolezen, pridobljena pravica do izrednega dopusta ni omejena samo na primer hude bolezni prednika, ki je določen v navedenem členu 6 Priloge V h Kadrovskim predpisom.

Taka smernica, ki naj bi se uporabljala samo v okoliščinah, kočljivejših od tistih iz člena 6, peta alinea, Priloge V h Kadrovskim predpisom, torej ni v nasprotju z določbami tega člena.

(Glej točki 48 in 49.)

3.      Čeprav je lahko uprava v sistemu pravnih sredstev iz členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov ob izrecni zavrnitvi pritožbe prisiljena spremeniti obrazložitev, na podlagi katere je sprejela izpodbijani akt, pa taka sprememba ni mogoča, če je izrecna odločba o zavrnitvi pritožbe sprejeta po vložitvi tožbe zoper izpodbijani akt pri Sodišču za uslužbence.

Pomanjkanja vsakršne obrazložitve odločbe namreč ni mogoče nadomestiti s pojasnili, ki jih uprava predloži po vložitvi tožbe, saj bi se, če bi se upravi dopustilo, da pomanjkanje vsakršne obrazložitve popravi po vložitvi tožbe, s tem kršilo načelo enakosti strank pred sodiščem, tožeča stranka pa bi tako imela na razpolago samo repliko, da bi navedla svoje razloge proti obrazložitvi, s katero se je seznanila šele po vložitvi tožbe. Če se uprava ne omeji samo na dopolnitev že navedenega razloga, temveč skuša izpodbijani akt utemeljiti z novim razlogom, mora po analogiji in iz enakih razlogov to nujno storiti pred vložitvijo tožbe.

(Glej točki 70 in 71.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 12. februar 1992, Volger proti Parlamentu, T‑52/90, Recueil, str. II‑121, točka 41;

Splošno sodišče Evropske unije: 9. december 2009, Komisija proti Birkhoff, T‑377/08 P, ZOdl. JU, str. I‑B‑1‑133 in II‑B‑1‑807, točke od 55 do 60; 12. maj 2010, Komisija proti Meierhofer, T‑560/08 P, ZOdl., str. II‑1739, točka 59.

4.      To, da bi bilo mogoče odločbo, ki temelji na enem samem razlogu, za katerega sodišče Unije ugotovi, da ni pravilen, pravno utemeljiti z drugim razlogom, je lahko ovira za razglasitev ničnosti navedene odločbe samo, če uprava ne bi imela nikakršnega polja proste presoje in bi lahko samo ponovno sprejela novo odločbo, ki bi bila vsebinsko popolnoma enaka odločbi, razglašeni za nično.

Tožena institucija se v podporo ugotovitvi, da uradnik nima zakonitega interesa za razglasitev ničnosti odločitve uprave, da ne ugodi njegovim prošnjam za izredni dopust zaradi hude bolezni prednika, ne more sklicevati na neizpolnitev pogoja za odobritev, določenega z interno smernico, in sicer neobstoj „čisto posebnih družinskih okoliščin“, saj je iz same ubeseditve tega pogoja razvidno, da ima uprava pri tem zelo široko polje prostega preudarka.

(Glej točke 75, 76 in 78.)