SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 14. decembra 2010

Zadeva F‑25/07

Thomas Bleser

proti

Sodišču Evropske unije

„Javni uslužbenci – Uradniki – Imenovanje – Razvrstitev v naziv na podlagi novih, manj ugodnih pravil – Člena 2 in 13 Priloge XIII h kadrovskim predpisom – Načelo preglednosti – Načelo skladnosti naziva in delovnega mesta – Prepoved vsakršne diskriminacije na podlagi starosti – Dolžnost skrbnega ravnanja – Načelo dobrega upravljanja – Načeli pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti – Pravilo prepovedi reformatio in pejus – Načelo varstva zaupanja v pravo – Načelo dobre vere – Načelo patere legem quam ipse fecisti“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero T. Bleser, ki je uspel na natečaju, objavljenem pred 1. majem 2004, predlaga, prvič, razglasitev ničnosti odločbe o njegovem imenovanju v uradnika Sodišča v delu, v katerem je razvrščen v nižji naziv, kot je bil naveden v obvestilu o natečaju, drugič, razglasitev ničnosti člena 32 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije ter členov 2 in 13 Priloge XIII k tem predpisom, tretjič, obnovitev njegove kariere, in, četrtič, dodelitev odškodnine.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.


Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Predhodna upravna pritožba – Roki – Začetek

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 25, 26 in 90(2))

2.      Uradniki – Tožba – Predhodna upravna pritožba – Skladnost pritožbe in tožbe – Istovetnost predmeta in podlage

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

3.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člen 2(1))

4.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 31; Priloga XIII, člena 2(1) in 13(1))

5.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člena 12(3) in 13(1))

6.      Uradniki – Načela – Dolžnost skrbnega ravnanja uprave – Načelo dobrega upravljanja – Meje

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člen 13(1))

7.      Uradniki – Tožba – Roki – Začetek

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91(3))

8.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga XIII, člen 13(1); Uredba Sveta št. 723/2004)

9.      Pravo Unije – Splošna načela – Načelo prepovedi reformatio in pejus – Obseg

1.      Člen 90(2), prvi pododstavek, Kadrovskih predpisov določa, da je treba pritožbo vložiti v treh mesecih, pri čemer začne ta rok teči na dan, „ko zadevno osebo uradno obvestijo o odločitvi, nikakor pa ne pozneje kakor na dan, ko je ta prejela uradno obvestilo [ko se je ta z njo seznanila], če ukrep zadeva neko določeno osebo“. Dopis, s katerim se zadevno osebo obvesti, da jo bo pristojni organ po določenem datumu imenoval za uradnika na poskusnem delu, in se jo pozove, naj sporoči, ali se s tem imenovanjem strinja, je samo ponudba za zaposlitev, zato ne začne teči pritožbeni rok, čeprav je imenovanje zadevne osebe že napovedano.

Čeprav člen 90(2) Kadrovskih predpisov določa, da lahko pritožbeni rok začne teči na dan, ko se zadevna oseba seznani z aktom, ki posega v njen položaj, pa je treba to postopkovno določbo, ki naj bi zajemala številne primere, razlagati z vidika temeljnih pravil iz Kadrovskih predpisov, ki urejajo obveščanje uradnikov o bistvenih elementih njihovega delovnega razmerja, zlasti glede načina tega obveščanja.

Iz sistematike pravil iz Kadrovskih predpisov, zlasti členov 25 in 26 teh predpisov, je razvidno, da morajo biti odločbe o razvrstitvi v naziv in odločbe o imenovanju pravilno vročene zadevni osebi ter da ni dovolj, če jo uprava o tem obvesti z dokumentom, ki podobno kot ponudba za zaposlitev samo temelji na teh odločbah, prav tako pa mora biti zagotovljeno, da naslovnik tako odločbo dejansko prejme.

Če bi se od zadevnega uradnika zahtevalo, da mora pritožbo vložiti najpozneje v treh mesecih od prejetja ponudbe za zaposlitev, ne da bi imel možnost počakati na vročitev akta o imenovanju, bi se namreč razvrednotila člena 25, drugi odstavek, in 26, drugi in tretji odstavek, Kadrovskih predpisov, ki se nanašata na imenovanje in razvrščanje v naziv ter pomenita podlago za kariero zadevne osebe, medtem ko je cilj teh členov prav omogočiti uradnikom, da se učinkovito seznanijo z odločbami, ki se med drugim nanašajo na njihov upravni položaj, in uveljavijo pravice, ki so jim zagotovljene s Kadrovskimi predpisi.

(Glej točke od 30 do 35.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 28. junij 2006, Grünheid proti Komisiji, F‑101/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑55 in II‑A‑1‑199, točke 49, 52 in 56.

2.      Pravilo skladnosti predhodne upravne pritožbe in tožbe pomeni, da morajo imeti predlogi pred Sodiščem za uslužbence enak predmet in morajo temeljiti na enakem vzroku kot predlogi, navedeni v pritožbi.

Če pritožnik v pritožbi prereka samo razvrstitev v naziv, ne izpodbija pa razvrstitve v plačilni razred, razvrstitve v plačilni razred ne more izpodbijati pred navedenim sodiščem.

(Glej točke od 42 do 44.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 16. september 1998, Rasmussen proti Komisiji, T‑193/96, RecFP, str. I‑A‑495 in II‑1495, točka 47; 7. junij 2005, Cavallaro proti Komisiji, T‑375/02, ZOdl. JU, str. I‑A‑151 in II‑673, točka 97;

Sodišče za uslužbence: 11. september 2008, Bui Van proti Komisiji, F‑51/07, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑289 in II‑A‑1‑1533, točka 24; 1. julij 2010, Mandt proti Parlamentu, F‑45/07, točki 110 in 119.

3.      Edini namen člena 2(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom je, da se v prehodnem obdobju od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006 pretvorijo nazivi oseb, ki so 30. aprila 2004 že imele funkcijo uradnika, preden bi se zanje začela uporabljati nova karierna struktura, ki naj bi v celoti začela veljati 1. maja 2006. Zato tej določbi ni mogoče priznati večjega obsega, kot je vzpostavitev povezave med nekdanjo in novo razvrstitvijo v naziv za uradnike, ki so bili 1. maja 2004 že zaposleni.

(Glej točko 57.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 11. julij 2007, Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, T‑58/05, ZOdl., str. II‑2523, točke od 112 do 115.

4.      Člen 31 Kadrovskih predpisov ter člena 2(1) in 13(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom imajo enako regulativno vrednost, tako da prva dva člena ne moreta prevladati nad zadnjim.

Nasprotno, s členom 13(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom kot posebno prehodno določbo se lahko uvaja odstopanje od splošnega pravila iz člena 31 Kadrovskih predpisov, ki velja za določeno kategorijo uradnikov.

Poleg tega se člen 2(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom nanaša samo na tiste osebe, ki so 30. aprila 2004 že imele status uradnika, medtem ko se člen 13(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom uporablja samo za uradnike, zaposlene po 1. maju 2006. Ti določbi imata torej različno področje uporabe ratione personae.

Iz tega izhaja, da med členom 31 Kadrovskih predpisov in členom 2(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom na eni strani ter členom 13(1) iste priloge na drugi strani ni nobenega nasprotja in zato nobenega neskladja.

(Glej točke od 65 do 68.)

Napotitev na:

Sodišče: 22. december 2008, Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, C‑443/07 P, ZOdl., str. I‑10945, točka 101.

5.      Zakonodajalec s sprejetjem člena 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, iz katerega izhaja različno obravnavanje kandidatov, ki so bili uspešni na istem natečaju in so se zaposlili pred spremembo oziroma po njej, ni kršil načela enakega obravnavanja, ker se različno obravnavanje nanaša na uradnike, ki ne spadajo v eno in isto kategorijo.

Ker ima člen 13(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom obseg, ki je primerljiv z obsegom člena 12(3) iste priloge, se uradnik, ki se je zaposlil po 1. maju 2006 zaman sklicuje na kršitev načela enakega obravnavanja, ker naj bi bil obravnavan drugače kot kandidati, ki so bili uspešni na istem natečaju in so se zaposlili pred začetkom veljavnosti sprememb Kadrovskih predpisov.

Ker bi bil sicer preprečen vsakršen razvoj zakonodaje, načelo enakosti prav tako ne sme ovirati svobode zakonodajalca, da pravila iz Kadrovskih predpisov kadar koli spremeni, če meni, da je to v interesu službe, čeprav se izkaže, da so te določbe manj ugodne za uradnike kot prejšnje.

Prav tako je imel zakonodajalec v okviru sprememb Kadrovskih predpisov, po eni strani, pravico določiti, da se bodo kandidati, ki so bili uspešni na natečaju in naj bi se zaposlili v naziv A 7 ali A 6 pred 1. majem 2004, odtlej zaposlili v naziv AD 6, in, po drugi strani, ob tem znižati plače, ki so pripadale tem nazivom.

Zakonodajalec s takim ravnanjem ni kršil načela enakega obravnavanja, zlasti ne prepovedi vsakršne diskriminacije na podlagi starosti, saj je jasno, da se v tabeli ujemanja nazivov iz člena 13(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom in pri mesečnih osnovnih plačah niti neposredno niti posredno ne upošteva starost zadevnih oseb.

Razvrščanje uradnikov v nazive v členu 13(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom ne temelji na vrsti pridobljenih poklicnih izkušenj, temveč na objektivnih zahtevah prostih delovnih mest glede na novo strukturo nazivov. Zato ni mogoče trditi, da člen 13(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom uvaja diskriminacijo zoper uradnike, ki so del poklicnih izkušenj pridobili v zasebnem sektorju.

(Glej točke od 83 do 85 ter točke 95, 96, 99 in 100.)

Napotitev na:

Sodišče: Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, navedena zgoraj, točki 79 in 83;

Sodišče prve stopnje: 30. september 1998, Ryan proti Računskemu sodišču, T‑121/97, Recueil, str. II‑3885, točki 98 in 104; 29. november 2006, Campoli proti Komisiji, T‑135/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑297 in II‑A‑2‑1527, točka 105; Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, navedena zgoraj, točke 86, 89 in 113;

Sodišče za uslužbence: 19. junij 2007, Davis in drugi proti Svetu, F‑54/06, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑165 in II‑A‑1‑911, točka 81.

6.      Načelo dobrega upravljanja ni bolj zavezujoče kot uredba. Enako velja za dolžnost skrbnega ravnanja uprave glede njenih uslužbencev, ki se izraža v ravnovesju medsebojnih pravic in dolžnosti, ki je bilo s Kadrovskimi predpisi uvedeno v razmerja med javnimi organi in javnimi uslužbenci, in ki mora biti zato vedno omejena z upoštevanjem veljavnih predpisov.

Načelo dobrega upravljanja in dolžnost skrbnega ravnanja torej ne moreta biti podlaga za ugovor nezakonitosti člena 13(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom.

(Glej točki 119 in 120.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 27. marec 1990, Chomel proti Komisiji, T‑123/89, Recueil, str. II‑131, točka 32; 22. junij 1994, Rijnoudt in Hocken proti Komisiji, T‑97/92 in T‑111/92, RecFP, str. I‑A‑159 in II‑511, točka 104; Campoli proti Komisiji, navedena zgoraj, točka 149;

Sodišče za uslužbence: 23. januar 2007, Chassagne proti Komisiji, F‑43/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑27 in II‑A‑1‑139, točka 111.

7.      Če se naslovnik odločbe o zavrnitvi pritožbe z njo ne more učinkovito seznaniti zaradi jezika, v katerem je sestavljena, mora institucijo zaprositi, naj mu z vso potrebno skrbnostjo priskrbi prevod v jezik pritožbe ali v njegov materni jezik. V takem primeru uporaba drugega jezika pomeni, da začne rok za vložitev tožbe teči šele od datuma vročitve prevoda zadevni osebi.

(Glej točko 124.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 7. februar 2001, Bonaiti Brighina proti Komisiji, T‑118/99, RecFP, str. I‑A‑25 in II‑97, točki 18 in 19;

Sodišče za uslužbence: 3. marec 2009, Patsarika proti Cedefop, F‑63/07, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑39 in II‑A‑1‑159, točka 31.

8.      Člen 13(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom izhaja iz Uredbe št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki je začela veljati 1. maja 2004, torej po objavi 27. aprila 2004. Zato je ni mogoče šteti za retroaktivno. Ker člen 13(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom poleg tega določa nova merila za razvrstitev v nazive ob zaposlitvi kandidatov, ki so bili uspešni na natečajih, objavljenih pred 1. majem 2004, na sezname primernih kandidatov pa so bili uvrščeni pred 1. majem 2006 in so se zaposlili po tem datumu, je skladen z načelom, da se ob spremembi določb splošne uporabe in zlasti določb Kadrovskih predpisov novo pravilo takoj uporablja za prihodnje učinke pravnih položajev, ki so nastali – pri čemer ni nujno, da v celoti – v okviru prejšnjega pravila.

Pravica namreč velja za pridobljeno, če se je dejstvo, na podlagi katerega je nastala, uresničilo pred spremembo zakona. Treba pa je opozoriti, da razvrstitve kandidata, ki je bil uspešen na splošnem natečaju, ni mogoče šteti za pridobljeno, dokler kandidat ni predmet odločbe o imenovanju v ustrezni obliki.

(Glej točke od 126 do 128.)

Napotitev na:

Sodišče: Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, navedena zgoraj, točke od 61 do 64;

Sodišče prve stopnje: Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, navedena zgoraj, točki 51 in 53.

9.      Čeprav bi se bilo na načelo prepovedi reformatio in pejus mogoče sklicevati v nekazenskem postopku, pa te prepovedi v nobenem primeru ni mogoče uveljavljati niti zoper zakonodajalca, ki spremeni pravila Kadrovskih predpisov, niti zoper upravo, ki določi razvrstitev uradnikov v naziv. Ta prepoved je namreč tesno povezana z načelom dispozitivnosti, v skladu s katerim stranke svobodno opredelijo predmet tožbe, medtem ko se razvrstitev v naziv ne določi ob uveljavljanju pravnega sredstva.

(Glej točko 132.)