SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 14. decembra 2010

Zadeva F‑74/09

Werner Siegfried Gowitzke

proti

Evropskemu policijskemu uradu (Europol)

„Javni uslužbenci – Uslužbenci Europola – Člen 27 Kadrovskih predpisov Europola – Člen 4 politike za določitev nazivov in plačilnih razredov uslužbencev Europola – Ponovna ocenitev delovnega mesta, ki se opravlja v višjem nazivu – Uvrstitev v plačilni razred“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 40(3) Konvencije, pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) in člena 93(1) Kadrovskih predpisov Europola, s katero W. S. Gowitzke med drugim predlaga razveljavitev aneksa k svoji pogodbi o zaposlitvi, ki ga je Europol pripravil 16. februarja 2009 in s katerim je bilo njegovo delovno mesto v nazivu 6 ponovno ocenjeno v naziv 5, višina njegove začetne plače pa je bila določena s prvim plačilnim razredom tega naziva.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.


Povzetek

Uradniki – Uslužbenci Europola – Ponovna ocenitev delovnega mesta, ki se opravlja v višjem nazivu – Uvrstitev v plačilni razred


Niti člen 27 Kadrovskih predpisov Europola niti dokument z naslovom „Politika za določitev nazivov in plačilnih razredov uslužbencev Europola“, ki ga je 26. avgusta 2008 sprejel direktor Europola („politika o plačilnih razredih“) ne določata niti naziva niti plačilnega razreda, ki se dodelita ob ponovni ocenitvi delovnega mesta.

V zvezi s tem je treba po analogiji uporabiti določbo, ki ureja položaj, najbolj podoben položaju iz obravnavane zadeve, in sicer člen 4(2), prvi pododstavek, politike o plačilnih razredih. Čeprav ta določba določa plačilne razrede, ki se dodelijo notranjim kandidatom, ki so na podlagi internega izbirnega postopka imenovani na drugo delovno mesto v višjem nazivu, se namreč uporablja tudi, če novi naziv, dodeljen zadevni osebi, ni povezan z njenim uspehom v notranjem izbirnem postopku, na podlagi katerega bi bila ta imenovana na drugo delovno mesto, temveč s ponovno ocenitvijo njenega delovnega mesta, ki se opravlja v višjem nazivu.

Notranjemu kandidatu, imenovanemu na delovno mesto, ki se opravlja v višjem nazivu, se v skladu z navedeno določbo dodeli neposredno višji plačilni razred v tem nazivu, ki se primerja z njegovo prejšnjo osnovno plačo. Iz dobesedne razlage te določbe sicer izhaja, da se izraz „v tem nazivu“ nanaša na novi naziv. Vendar je v tej določbi pojasnjeno, da je treba izvesti primerjavo s prejšnjo osnovno plačo zadevnega uslužbenca. Zato je treba pri določitvi ustreznega plačilnega razreda prejšnjo osnovno plačo primerjati z osnovnimi plačami v višjem nazivu in dodeliti plačilni razred, ki je sicer najnižji, a prinaša zadevnemu uslužbencu višjo osnovno plačo, kot jo je prejemal v prejšnjem nazivu. Da uslužbenec, ki se mu dodeli višji naziv, ne bi izgubil dela osnovne plače, se mu ne dodeli samodejno prvi plačilni razred dodeljenega višjega naziva, temveč prvi plačilni razred izmed vseh plačilnih razredov zadevnega naziva, ki mu zagotavlja višjo osnovno plačo, kot jo je prejemal v prejšnjem nazivu.

(Glej točke 31, 32, 34 in 36.)