SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 16. marca 2011

Zadeva F‑21/10

Luigi Marcuccio

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Odškodninska tožba – Nezakonitost – Dopis o stroških zadeve, poslan odvetniku, ki je tožečo stranko v navedeni zadevi zastopal – Očitno pravno povsem neutemeljena tožba – Člen 94 Poslovnika“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero L. Marcuccio predlaga, po eni strani, razglasitev ničnosti odločbe Komisije o zavrnitvi njegovega odškodninskega zahtevka za škodo, ki naj bi nastala, ker je bil njegovemu zastopniku v zadevi, v kateri je bil sprejet sklep Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 17. maja 2006 v zadevi Marcuccio proti Komisiji (T‑241/03), poslan dopis o plačilu stroškov v navedeni zadevi, in, po drugi strani, naložitev Komisiji, naj mu plača odškodnino.

Odločitev:      Tožba se zavrne kot očitno pravno povsem neutemeljena. Tožeča stranka nosi vse stroške. Tožeči stranki se naloži, naj Sodišču za uslužbence plača 2000 EUR.

Povzetek

1.      Uradniki – Pravno sredstvo – Odškodninska tožba – Predlog za razglasitev ničnosti predhodne odločbe o zavrnitvi odškodninskega zahtevka

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Postopek – Stroški – Stroški, povzročeni Sodišču za uslužbence brez razloga ali iz nagajanja zaradi uradnikove zlorabne vložitve tožbe

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 94)

1.      Ničnostnih predlogov zoper odločbo institucije o zavrnitvi odškodninskega zahtevka v predhodnem postopku ni mogoče presojati ločeno od predlogov za odškodnino.

(Glej točki 19 in 20.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 14. oktober 2004, I proti Sodišču, T‑256/02, točka 47 in navedena sodna praksa.

2.      Člen 94 Poslovnika Sodišča za uslužbence določa, da se lahko stranki, če mu je povzročila stroške, ki bi se jim bilo mogoče izogniti, zlasti če je z vložitvijo tožbe očitno zlorabila postopek, naloži, naj jih v celoti ali delno povrne, pri čemer znesek tega povračila ne more presegati 2000 EUR.

To določbo je treba uporabljati, kadar tožbo vloži uradnik, čigar zelo številne druge tožbe, vložene na sodiščih Unije, so bile že vsaj delno zavržene kot očitno nedopustne ali zavrnjene kot očitno pravno povsem neutemeljene ter čigar tožba je vložena očitno brez razloga in iz nagajanja, saj se je tožeča stranka odločila za sodno pot brez vsakršne utemeljitve.

(Glej točke 33, 35 in 36.)

Napotitev na:

Sodišče: 9. december 2009, Marcuccio proti Komisiji, C‑513/08 P; 9. december 2009, Marcuccio proti Komisiji, C‑528/08 P;

Sodišče prve stopnje: 9. september 2008, Marcuccio proti Komisiji, T‑143/08; 9. september 2008, Marcuccio proti Komisiji, T‑144/08; 26. junij 2009, Marcuccio proti Komisiji, T‑114/08 P; 28. september 2009, Marcuccio proti Komisiji, T‑46/08 P;

Splošno sodišče Evropske unije: 23. marec 2010, Marcuccio proti Komisiji, T‑16/09 P; 28. oktober 2010, Marcuccio proti Komisiji, T‑32/09 P;

Sodišče za uslužbence: 11. maj 2007, Marcuccio proti Komisiji, F‑2/06; 6. december 2007, Marcuccio proti Komisiji, F‑40/06; 14. december 2007, Marcuccio proti Komisiji, F‑21/07; 4. november 2008, Marcuccio proti Komisiji, F‑18/07; 4. november 2008, Marcuccio proti Komisiji, F‑87/07; 18. februar 2009, Marcuccio proti Komisiji, F‑70/07; 31. marec 2009, Marcuccio proti Komisiji, F‑146/07, predmet pritožbe, ki jo trenutno obravnava Splošno sodišče Evropske unije, zadeva T‑239/09 P; 20. julij 2009, Marcuccio proti Komisiji, F‑86/07, predmet pritožbe, ki jo trenutno obravnava Splošno sodišče Evropske unije, zadeva T‑402/09 P; 7. oktober 2009, Marcuccio proti Komisiji, F‑122/07; 7. oktober 2009, Marcuccio proti Komisiji, F‑3/08.