SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

18. marec 2015

Zadeva F‑27/14

DK

proti

Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD)

„Javni uslužbenci – Osebje ESZD – Uradnik – Disciplinski postopek – Odstranitev z delovnega mesta brez zmanjšanja pokojninskih pravic – Člen 25 Priloge IX h Kadrovskim predpisom – Kazenski pregon v teku – Istovetnost dejstev, predloženih OI in kazenskemu sodišču“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero DK predlaga razglasitev ničnosti sklepa z dne 16. januarja 2014, s katerim mu je operativni direktor Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) kot organ za imenovanja (v nadaljevanju: OI), naložil kazen odstranitve z delovnega mesta brez zmanjšanja pokojninskih pravic z učinkom od 1. februarja 2014.

Odločitev: Sklep z dne 16. januarja 2014, s katerim je Evropska služba za zunanje delovanje odstranila DK z njegovih funkcij brez zmanjšanja pokojninskih pravic, se razglasi za ničen. Evropska služba za zunanje delovanje nosi svoje stroške in vse stroške, ki jih je priglasil DK.

Povzetek

1.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Sočasen disciplinski in kazenski pregon zaradi istih dejanj – Obveznost uprave, da končno odločitev v zvezi s položajem uradnika sprejme šele po končni odločitvi kazenskega sodišča

(Kadrovski predpisi, Priloga IX, člen 25)

2.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Sočasen disciplinski in kazenski pregon zaradi istih dejanj – Cilj prekinitve disciplinskega postopka – Obveznost upoštevanja dejanskih ugotovitev kazenskega sodišča – Možnost, da se te opredelijo glede na pojem disciplinske kršitve

(Kadrovski predpisi, Priloga IX, člen 25)

3.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Skupni obstoj disciplinskega postopka in kazenskega pregona – Obveznost uradnika, da upravi predloži elemente, na podlagi katerih je mogoče primerjati dejstva, ki so zajeta v disciplinskem postopku, in tista, ki so del kazenskega pregona

(Kadrovski predpisi, Priloga IX, člen 25)

1.      Iz člena 25 Priloge IX h Kadrovskim predpisom izhaja, da organ za imenovanja na disciplinski ravni ne sme dokončno rešiti položaja zadevnega uradnika s tem, da se opredeli o dejanjih, ki so sočasno predmet kazenskega postopka, dokler sklep, ki ga izda kazensko sodišče, ki zadevo obravnava, ne postane dokončen. Torej ta člen navedenemu organu, zadolženemu za dokončno rešitev položaja uradnika, zoper katerega je uveden disciplinski postopek, ne podeljuje diskrecijske pravice glede prekinitve ali neprekinitve odločanja o položaju navedenega uradnika, kadar zoper tega uradnika poteka postopek pred kazenskim sodiščem.

(Glej točko 37.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodbe Tzoanos/Komisija, T‑74/96, EU:T:1998:58, točki 32 in 33; Pessoa e Costa/Komisija, T‑166/02, EU:T:2003:73, točka 45; François/Komisija, T‑307/01, EU:T:2004:180, točka 59, ter Franchet in Byk/Komisija, T‑48/05, EU:T:2008:257, točka 341.

2.      Člen 25 Priloge IX h Kadrovskim predpisom ima dvojno vlogo. Po eni strani naj bi pomagal preprečiti vpliv na položaj zadevnega uradnika v kazenskem postopku, ki je zoper njega uveden na podlagi dejanj, ki so tudi predmet disciplinskega postopka znotraj njegove institucije. Po drugi strani pa prekinitev disciplinskega postopka v pričakovanju konca kazenskega postopka omogoča, da se v okviru tega disciplinskega postopka upoštevajo ugotovitve kazenskega sodišča o dejstvih, ko postane njegov sklep dokončen. Dejansko je člen 25 Priloge IX h Kadrovskim predpisom uzakonil načelo, da „kazenska odločitev zavezuje disciplinsko“, kar je upravičeno zlasti z dejstvom, da imajo nacionalna kazenska sodišča večja pooblastila za preiskavo kot organ za imenovanja. Zato je upravni organ v primerih, ko isto dejanje lahko izpolnjuje dejanski stan kaznivega dejanja in hkrati lahko pomeni kršitev obveznosti, ki so za uradnika določene v Kadrovskih predpisih, vezan na dejanske sprejete ugotovitve kazenskega sodišča v kazenskem postopku. Ko kazensko sodišče ugotovi dejstva, lahko upravni organ po tem določi pravno opredelitev v okviru disciplinske kršitve in pri tem zlasti preizkusi, ali izpolnjujejo dejanski stan kršitve delovnih obveznosti.

Iz tega izhaja, da se upravni organ z disciplinskega vidika ne sme dokončno opredeliti o položaju zadevnega uradnika, dokler ni sprejet dokončni sklep kazenskega sodišča, ki zadevo obravnava. To velja tudi, kadar je kazenski postopek na prvi stopnji trajal skoraj deset let in se je tožeča stranka pritožila. V interesu navedenega uradnika je namreč, da se v disciplinskem postopku upošteva morebitni dokončni sklep kazenskega sodišča, ki je sprejel njegovo pritožbo.

Poleg tega upravni organ ne more trditi, da je iz vseh dejstev, ki pomenijo morebitno kaznivo dejanje, izločil nekatera posebna dejstva, da bi upravičil dokončni disciplinski sklep, saj je sočasno tekel kazenski postopek o navedenem dejanju.

(Glej točke 38, 61, 66, 70 in 74.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodbe Tzoanos/Komisija, EU:T:1998:58, točka 34; A/Komisija, T‑23/00, EU:T:2000:273, točka 37; François/Komisija, EU:T:2004:180, točki 73 in 75, ter Franchet in Byk/Komisija, EU:T:2008:257, točka 342.

3.      Zadevni uradnik mora organu za imenovanja predložiti elemente, iz katerih je mogoče razbrati, ali je zaradi očitanih dejanj v okviru disciplinskega postopka hkrati kazensko preganjan. Le če se je tak kazenski pregon začel, je namreč mogoče ugotoviti dejstva, na katera se nanaša, in jih primerjati z dejstvi, zaradi katerih je bil uveden disciplinski postopek, da bi se določila njihova morebitna istovetnost.

(Glej točko 42.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba Tzoanos/Komisija, EU:T:1998:58, točka 35.