Pritožba, ki jo je Csanád Szegedi vložila 22. avgusta 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 27. junija 2019 v zadevi T-628/19, Csanád Szegedi/Evropski parlament

(Zadeva C-628/19 P)

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Pritožnik: Csanád Szegedi (zastopnik: K. Bodó, ügyvéd)

Druga stranka v postopku: Evropski parlament

Predlog

V pritožbi Csanád Szegedi Sodišču predlaga, naj :

v zvezi s prvim pritožbenim razlogom v delu, v katerem se nanaša na znesek, uveljavljan in naslova zaposlitve Lászla Tiborja Erdélyija in Dr. Józsefa Virága kot akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, spremeni sodbo Splošnega sodišča ugodi predlogu in za nično razglasi odločbo Generalnega sekretarja parlamenta z dne 30. novembra 2017 in opomin št. 2017-1635 Generalnega direktorata za finance Sekretariata Evropskega parlamenta.

v zvezi z drugim pritožbenim razlogom v delu, v katerem se nanaša na znesek, uveljavljan in naslova zaposlitve Lászla Tiborja Erdélyija in Dr. Józsefa Virága kot akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, razveljavi sodbo Splošnega sodišča in zadevo vrne Splošnemu sodišču.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev pritožbe pritožnik navaja dva pritožbena razloga:

Prvi pritožbeni razlog :

V postopku izterjave pred Generalnim sekretarjem Evropskega parlamenta je bila kršena pravica do poštenega sojenja (člen 6(1) ESČP in člen 47, drugi odstavek, Listine o temeljnih pravicah) in z njo povezana načela (načelo kontradiktornega postopka, načelo enakosti orožij in načelo pravice do obrambe), ker pritožnik ni imel dostopa do poročila OLAF, na katerem je temeljila odločba, niti do dokazov, na katerih to poročilo temelji, niti ni mogel izvrševati svoje pravice do predhodne izjave kar je v nasprotju z določbo iz člena 68(2) Sklepa predsedstva Evropskega parlamenta o izvedbenih ukrepih v zvezi s statutom poslancev Evropskega parlamenta (v nadaljevanju: izvedbeni ukrepi). Splošno sodišče je v točki 44 sodbe storilo napako, ko se je sklicevalo na člen 11(4) Uredbe št. 883/2013, ker ta člen ne ureja postopka izterjave pred Generalnim sekretarjem, temveč postopek pred OLAF. V tem okviru je Splošno sodišče v točki 45 sodbe napačno uporabilo sodno prakso, ki je določena v točki 35 sodbe IMG/Komisija. Splošno sodišče je v točki 48 sodbe contra legem razlagalo člen 68(2) izvedbenih ukrepov, ker je enačilo pravico do predstavitve stališča s pravico do izjave. Splošno sodišče je v točki 51 sodbe ravno tako napačno razlagalo člen 68 izvedbenih ukrepov, ki ureja postopek izterjave, ker upoštevna določba za pritožnika ne ustvarja niti pravic niti obveznosti glede predložitve dokazov v postopku pred Generalnim sekretarjem.

Drugi pritožbeni razlog :

Kršitev pravice do poštenega sojenja (člen 6(1) ESČP in člen 47, drugi odstavek, Listine o temeljnih pravicah) v postopku pred Splošnim sodiščem, ker je to brez meritorne obrazložitve zavrnilo dokazni predlog pričanja Dr. Józsefa Virágija in Lászla Tiborja Erdélyija. Odločitev Splošnega sodišča, s katero je bil zavrnjen dokazni predlog, je pritožniku odvzela možnost, da se meritorno brani.

____________