Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Szegedi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (Madžarska) 18. decembra 2019 – FMS in FNZ/Országos Idegenrendészeti Főigazgatóság Dél-alföldi Regionális Igazgatóság in Országos Idegenrendészeti Főigazgatóság

(Zadeva C-924/19)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Szegedi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: FMS in FNZ

Toženi stranki: Országos Idegenrendészeti Főigazgatóság Dél-alföldi Regionális Igazgatóság in Országos Idegenrendészeti Főigazgatóság

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    [nov razlog za nedopustnost]

Ali se določbe o nedopustnih prošnjah iz člena 33 Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 20131 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) (v nadaljevanju: Direktiva o postopkih) lahko razlagajo tako, da nasprotujejo predpisom države članice, na podlagi katerih je prošnja v azilnem postopku nedopustna, če je prosilec prišel na Madžarsko prek države, v kateri ni bil izpostavljen preganjanju ali tveganju resne škode ali v kateri je zagotovljena zadostna raven zaščite?

2.    [izvedba azilnega postopka]

(a)    Ali je treba člen 6 in člen 38(4) Direktive o postopkih ter njeno uvodno izjavo 34, ki nalaga obveznost obravnavanja prošenj za mednarodno zaščito, z vidika člena 18 Listine o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), razlagati tako, da mora organ države članice, pristojen za odločanje o azilu, prosilcu zagotoviti možnost, da predlaga uvedbo azilnega postopka, če prošnje za azil ni vsebinsko obravnaval ob sklicevanju na razlog za nedopustnost, naveden v prvem vprašanju za predhodno odločanje, in je nato odredil vrnitev prosilca v tretjo državo, ki pa je zavrnila njegov sprejem?

(b)    Če je odgovor na vprašanje za predhodno odločanje 2(a) pritrdilen, kakšna je natančna vsebina te obveznosti? Ali ta obveznost vključuje zagotovitev možnosti za vložitev nove prošnje za azil, s čimer se torej izključijo negativne posledice poznejših prošenj, na katere se nanašata člen 33(2)(d) in člen 40 Direktive o postopkih, ali pa vključuje uvedbo ali izvedbo azilnega postopka po uradni dolžnosti?

(c)    Če je odgovor na vprašanje za predhodno odločanje 2(a) pritrdilen, ali država članica lahko, ob upoštevanju tudi člena 38(4) Direktive o postopkih in brez spremembe dejanskega stanja, ponovno preuči nedopustnost prošnje v okviru tega novega postopka (s čimer bi imela možnost uporabiti katero koli vrsto postopka, zajetega v poglavju III, tako da bi lahko na primer ponovno uporabila razlog za nedopustnost) ali pa mora vsebinsko obravnavati prošnjo za azil v zvezi z izvorno državo?

(d)    Ali iz člena 33(1) in (2)(b) in (c) ter iz členov 35 in 38 Direktive o postopkih, z vidika člena 18 Listine izhaja, da je ponovni sprejem s strani tretje države kumulativna zahteva za uporabo razloga za nedopustnost, to je za sprejetje odločitve, ki temelji na takem razlogu, ali pa zadostuje, če se preveri obstoj te zahteve ob izvršitvi take odločitve?

3.    [tranzitno območje kot kraj pridržanja v okviru azilnega postopka]

Vprašanja v nadaljevanju so upoštevna, če je treba glede na odgovor na drugo vprašanje za predhodno odločanje izvesti azilni postopek.

(a)    Ali je treba člen 43 Direktive o postopkih razlagati tako, da nasprotuje zakonodaji države članice, ki dovoljuje pridržanje prosilca na tranzitnem območju za več kot štiri tedne?

(b)    Ali je treba člen 2(h) Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (v nadaljevanju: Direktiva o sprejemu)2 , ki se uporablja v skladu s členom 26 Direktive o postopkih, z vidika člena 6 in člena 52(3) Listine, razlagati tako, da namestitev na tranzitnem območju v okoliščinah obravnavanega primera (območje, ki ga ni mogoče zakonito prostovoljno zapustiti v nobeni smeri) za obdobje, daljše od štirih tednov, na katero se nanaša člen 43 Direktive o postopkih, pomeni pridržanje?

(c)    Ali je s členom 8 Direktive o sprejemu, ki se uporablja v skladu s členom 26 Direktive o postopkih, združljivo dejstvo, da se pridržanje prosilca izvede za obdobje, daljše od štirih tednov, na katero se nanaša člen 43 Direktive o postopkih, le zato, ker ne more izpolniti svojih potreb (po namestitvi in preživljanju), saj za to nima materialnih sredstev?

(d)    Ali so s členoma 8 in 9 Direktive o sprejemu, ki se uporabljata v skladu s členom 26 Direktive o postopkih, združljiva dejstva, da namestitev, izvedena v okviru pridržanja de facto za obdobje, daljše od štirih tednov, na katero se nanaša člen 43 Direktive o postopkih, ni bila odrejena s sklepom o pridržanju, da ni zagotovljeno pravno sredstvo za izpodbijanje zakonitosti pridržanja in njegovega ohranjanja, da se pridžanje de facto izvede, ne da bi se preučili njegova potrebnost ali sorazmernost ali morebitne alternativne možnosti, in da ni določeno njegovo natančno trajanje, vključno s trenutkom njegovega prenehanja?

(e)    Ali je mogoče člen 47 Listine razlagati tako, da lahko sodišče države članice organu države članice, kadar ugotovi očitno nezakonito pridržanje, kot previdnostni ukrep do konca postopka v upravnem sporu naloži, da za državljana tretje države določi kraj bivanja, ki je zunaj tranzitnega območja in ki ni kraj pridržanja?

4.    [tranzitno območje kot kraj pridržanja v okviru policije za tujce]

Vprašanja v nadaljevanju so upoštevna, če glede na odgovor na drugo vprašanje za predhodno odločanje ni treba izvesti azilnega postopka v okviru policije za tujce.

(a)    Ali je treba uvodni izjavi 17 in 24 ter člen 16 Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (v nadaljevanju: Direktiva o vračanju)3 , z vidika člena 6 in člena 52(3) Listine, razlagati tako, da namestitev na tranzitnem območju v okoliščinah, kakršne so obravnavane v sporu o glavni stvari (območje, ki ga ni mogoče zakonito prostovoljno zapustiti v nobeni smeri), pomeni odvzem prostosti v smislu teh določb?

(b)    Ali je z uvodno izjavo 16 in členom 15(1) Direktive o vračanju, z vidika člena 6 in člena 52(3) Listine združljivo dejstvo, da se pridržanje prosilca iz tretje države izvede le, ker zanj velja ukrep vrnitve in nima materialnih sredstev za zadovoljitev svojih potreb (po namestitvi in preživljanju)?

(c)    Ali je z uvodno izjavo 16 in s členom 15(2) Direktive o vračanju, z vidika člena 6, člena 47 in člena 52(3) Listine, združljivo dejstvo, da namestitev v okviru pridržanja de facto ni bila odrejena s sklepom o pridržanju, da ni zagotovljeno pravno sredstvo za izpodbijanje zakonitosti pridržanja in njegovega ohranjanja ter da se pridržanje de facto izvede, ne da bi se preučili njegova potrebnost ali sorazmernost ali morebitne alternativne možnosti?

(d)    Ali je mogoče člen 15(1) in (4) ter (6), pa tudi uvodno izjavo 16 Direktive o vračanju, z vidika členov 1, 4, 6 in 47 Listine, razlagati tako, da nasprotujejo temu, da se pridržanje izvede, ne da bi bila določena njegovo natančno trajanje niti trenutek njegovega prenehanja?

(e)    Ali je mogoče pravo Unije razlagati tako, da lahko sodišče države članice organu države članice, kadar ugotovi očitno nezakonito pridržanje, kot previdnostni ukrep do konca postopka v upravnem sporu naloži, da za državljana tretje države določi kraj bivanja, ki je zunaj tranzitnega območja in ki ni kraj pridržanja?

5.    [učinkovito sodno varstvo, kar zadeva sklep, s katerim je bila spremenjena država vrnitve]

Ali je treba člen 13 Direktive o vračanju, v skladu s katero se državljanu tretje države podeli dejanska pravica do vložitve pravnega sredstva zoper „odločbe v zvezi z vrnitvijo“, z vidika člena 47 Listine, razlagati tako, da mora sodni organ v primeru neučinkovitosti pravnega sredstva iz nacionalne zakonodaje, vsaj enkrat preizkusiti tožbo zoper sklep, s katerim je bila spremenjena država vrnitve?

____________

1 UL 2013, L 180, str. 60.

2 UL 2013, L 180, str. 96.

3 UL 2008, L 348, str. 98.