SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 10. aprila 2008(*)
„Znamke – Člena 5(1)(b) in (2) ter 6(1)(b) Direktive 89/104/EGS – Zahteva po razpoložljivosti – Figurativne znamke v obliki treh črt – Motivi dveh črt, ki jih konkurenti uporabljajo kot okras – Očitek kršitve in oslabitve znamke“
V zadevi C‑102/07,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) z odločbo z dne 16. februarja 2007, ki je prispela na Sodišče 21. februarja 2007, v postopku
adidas AG,
adidas Benelux BV
proti
Marca Mode CV,
C&A Nederland CV,
H&M Hennes & Mauritz Netherlands BV,
Vendex KBB Nederland BV,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi P. Jann, predsednik senata, A. Tizzano, A. Borg Barthet, M. Ilešič (poročevalec) in E. Levits, sodniki,
generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer,
sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 6. decembra 2007,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za adidas AG in adidas Benelux BV G. Vos in A. Quaedvlieg, odvetnika,
– za Marca Mode CV in Marca CV J. Brinkhof, odvetnik,
– za H&M Hennes & Mauritz Netherlands BV G. van Roeyen, odvetnik,
– za italijansko vlado I. M. Braguglia, zastopnik, skupaj s S. Fiorentinom, avvocato dello Stato,
– za vlado Združenega kraljestva C. Gibbs, zastopnica, skupaj z M. Edenboroughom, barrister,
– za Komisijo Evropskih skupnosti W. Wils, zastopnik,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 16. januarja 2008
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL 1989, L 40, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbama adidas AG in adidas Benelux BV ter družbami Marca Mode CV (v nadaljevanju: Marca Mode), C&A Nederland CV (v nadaljevanju: C&A), H&M Hennes & Mauritz Netherlands BV (v nadaljevanju: H&M) in Vendex KBB Nederland BV (v nadaljevanju: Vendex) glede obsega varstva figurativnih znamk v obliki treh črt, katerih imetnica je družba adidas AG.
Pravni okvir
3 Člen 3 Direktive, naslovljen „Razlogi za zavrnitev ali neveljavnost“, v odstavku 1 določa:
„1. Kot znamka se ne smejo registrirati ali, če so registrirani, se jih lahko razglasi za neveljavne:
(a) znaki, ki ne morejo sestavljati znamke;
(b) znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka;
(c) znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali označbe, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge lastnosti blaga;
(d) znamke, ki se sestojijo izključno iz znakov in označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni ustaljeni praksi trgovanja;
(e) znaki, sestavljeni izključno iz:
– oblike, ki izhaja iz same narave blaga, ali
– oblike blaga, ki je nujna za dosego tehničnega učinka, ali
– oblike, ki daje blagu bistveno vrednost;
[…]“
4 Člen 3(3) Direktive določa:
„Registracija znamke se ne zavrne, znamka pa se ne razglasi za neveljavno v skladu z odstavkom 1(b), (c) ali (d), če je pred datumom prijave za registracijo in z njeno uporabo dobila razlikovalen značaj. Vsaka država članica lahko poleg tega predvidi, da ta določba velja tudi, če je znamka dobila razlikovalni učinek po datumu vložitve prijave za registracijo ali po datumu registracije.“
5 Člen 5 Direktive, naslovljen „Pravice iz znamke“, v odstavkih 1 in 2 določa:
„1. Registrirana znamka podeljuje imetniku izključne pravice. Imetnik ima pravico, da tretjim osebam prepove, da brez njegovega dovoljenja v gospodarskem prometu uporabijo:
(a) katerikoli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali storitve, za katere je registrirana znamka;
(b) katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, označenih z znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko.
2. Vsaka država članica lahko predvidi, da je imetnik upravičen preprečiti vsem tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo katerikoli znak, enak ali podoben znamki, v zvezi z blagom ali storitvami, ki niso podobne tistim, za katere je registrirana znamka, če ima slednja v državi članici ugled in če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled znamke.“
6 Člen 6 Direktive, naslovljen „Omejitev učinkov znamke“, v odstavku 1 določa:
„Znamka ne daje imetniku pravice, da prepove tretji osebi uporabo v gospodarskem prometu
(a) lastnega imena in naslova;
(b) označb glede vrste, kakovosti, količine, namena, vrednosti, geografskega izvora, časa proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali drugih značilnosti blaga ali storitev;
(c) znamke, če je potrebno z njo označiti namen proizvoda ali storitve, zlasti za dodatke ali nadomestne dele;
ob pogoju, da jih uporablja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.“
7 Člen 12 Direktive, naslovljen „Razlogi za razveljavitev“, v odstavku 2 določa:
„Znamka se razveljavi […], če [je] po datumu registracije
(a) zaradi dejanj ali opustitve imetnika v gospodarskem prometu […] znamka postala obča oznaka za proizvod ali storitev, za katerega je registrirana;
[…]“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
8 Družba adidas AG je imetnica figurativnih znamk, ki so sestavljene iz treh navpičnih vzporednih črt enake širine, nameščenih vzdolž oblačil za šport in prosti čas v barvi, ki se razlikuje od osnovne barve teh oblačil.
9 Družba adidas Benelux BV je imetnica izključne licence za Beneluks, ki ji jo je podelila družba adidas AG.
10 Družbe Marca Mode, C&A, H&M in Vendex so konkurenčna podjetja, ki se ukvarjajo s trženjem tekstilnih izdelkov.
11 Družbi adidas AG in adidas Benelux BV (v nadaljevanju: adidas) sta, potem ko sta ugotovili, da so njuni konkurenti začeli prodajati oblačila za šport in prosti čas, na katerih sta nameščeni dve vzporedni črti v barvi, ki se razlikuje od osnovne barve teh oblačil, pri Rechtbank te Breda sprožili postopek za izdajo začasne odredbe zoper družbo H&M ter postopek v glavni stvari zoper družbi Marca Mode in C&A, da bi tem podjetjem prepovedali uporabo vseh znakov, ki vsebujejo figurativni znak v obliki treh črt, ki ga je registrirala družba adidas, ali podoben motiv, kot je motiv dveh vzporednih črt, ki ga ta podjetja uporabljajo.
12 Družbe Marca Mode, C&A, H&M in Vendex pa so pri Rechtbank te Breda predlagale, naj to sodišče ugotovi, da imajo pravico do namestitve dveh okrasnih črt na oblačila za šport in prosti čas.
13 Predsednik Rechtbank te Breda, ki je odločal o izdaji začasne odredbe, je z odločbo z dne 2. oktobra 1997 družbi H&M odredil, naj v Beneluksu preneha uporabljati znak, ki vsebuje figurativni znak v obliki treh črt, ki ga je registrirala družba adidas, ali podoben motiv, kot je motiv dveh vzporednih črt, ki ga uporablja.
14 Rechtbank te Breda je z vmesno sodbo z dne 13. oktobra 1998 razsodilo, da je prišlo do kršitve znamk družbe adidas.
15 Zoper odločbi z dne 2. oktobra 1997 in 13. oktobra 1998 so bile vložene pritožbe pri Gerechtshof te ‘s-Hertogenbosch.
16 Gerechtshof te ‘s-Hertogenbosch je s sodbo z dne 29. marca 2005 razveljavilo odločbi z dne 2. oktobra 1997 in 13. oktobra 1998 ter zavrnilo tako zahtevke družbe adidas kot družb Marca Mode, C&A, H&M in Vendex, ker po eni strani ni prišlo do kršitve znamk družbe adidas, po drugi strani pa zato, ker so bili zahtevki družb Marca Mode, C&A, H&M in Vendex preveč splošni.
17 Gerechtshof te ‘s-Hertogenbosch je pojasnilo, da so figurativni znaki v obliki treh črt, kot je znak, ki ga je registrirala družba adidas, sami po sebi malo razlikovalni, da pa so znamke družbe adidas zaradi njenih oglaševalskih naporov pridobile znaten razlikovalni učinek in so postale splošno znane. Te znamke naj bi zato uživale širše varstvo glede motiva treh črt. Vendar glede na to, da so črte in preprosti motivi načeloma znaki, ki morajo ostati razpoložljivi in iz katerih ne izhajajo izključne pravice, naj znamke družbe adidas ne bi dajale nobenega varstva zoper uporabo motivov dveh črt.
18 Družba adidas je pri Hoge Raad der Nederlanden vložila kasacijsko pritožbo in meni, da je glede na sistematiko ureditve iz Direktive treba zahtevo po razpoložljivosti upoštevati zgolj pri uporabi razlogov za zavrnitev ali neveljavnost iz člena 3 Direktive.
19 V teh okoliščinah je Hoge Raad der Nederlanden prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba pri določitvi obsega varstva znamke, ki je, čeprav je sestavljena iz znaka, ki nima bistvenega razlikovalnega učinka, ali iz označbe v smislu člena 3(1)(c) Direktive […], pridobila razlikovalni učinek z uporabo (inburgering) in je bila registrirana, upoštevati splošni interes, da se drugim ponudnikom zadevnih proizvodov ali storitev neupravičeno ne omeji razpoložljivost določenih znakov (Freihaltebedürfnis)?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je položaj drugačen, če upoštevna javnost šteje znake, katerih razpoložljivost se zahteva, za razlikovalne znake določenih proizvodov ali le za okras teh proizvodov?
3. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je položaj drugačen, tudi če znak, ki ga imetnik znamke izpodbija, nima razlikovalnega učinka v smislu člena 3(1)(b) Direktive […] ali vsebuje označbo iz člena 3(1)(c) Direktive?“
Vprašanja za predhodno odločanje
20 Predložitveno sodišče z vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, koliko je treba upoštevati splošni interes, da se pri presoji obsega izključne pravice imetnika znamke ne bi neupravičeno omejila razpoložljivost določenih znakov.
21 To sodišče je ta predlog oblikovalo glede na figurativni znak v obliki treh črt, ki ga je registrirala družba adidas in ki je pridobil razlikovalni učinek z uporabo. Predložitveno sodišče želi zlasti izvedeti, ali je, kadar tretje osebe brez dovoljenja imetnika zadevne znamke uporabljajo znake, ki so enaki ali podobni tej znamki, in se v utemeljitev te uporabe sklicujejo na zahtevo po razpoložljivosti, treba preveriti, ali upoštevna javnost te znake šteje za okrasne, ali imajo razlikovalni učinek v smislu člena 3(1)(b) Direktive in ali so opisovalni v smislu člena 3(1)(c) Direktive.
Uvodne ugotovitve
22 Kot je opozoril generalni pravobranilec v točki 33 – in naslednjih – sklepnih predlogov, obstajajo razlogi javnega interesa, zlasti potreba po neizkrivljeni konkurenci, v skladu s katerimi lahko vsi gospodarski subjekti določene znake prosto uporabljajo.
23 Kot je Sodišče že razsodilo, je ta zahteva po razpoložljivosti ratio določenih razlogov za zavrnitev registracije iz člena 3 Direktive (v tem smislu glej zlasti sodbe z dne 4. maja 1999 v zadevi Windsurfing Chiemsee, C‑108/97 in C‑109/97, Recueil, str. I‑2779, točka 25; z dne 8. aprila 2003 v zadevi Linde in drugi, od C‑53/01 do C‑55/01, Recueil, str. I‑3161, točka 73, in z dne 6. maja 2003 v zadevi Libertel, C‑104/01, Recueil, str. I‑3793, točka 53).
24 Člen 12(2)(a) poleg tega določa, da se znamka razveljavi, če je po datumu registracije zaradi dejanj ali opustitve imetnika v gospodarskem prometu postala obča oznaka za proizvod ali storitev, za katerega je registrirana. Zakonodajalec Skupnosti je s to določbo uravnovesil interese imetnika znamke in interese njegovih konkurentov v zvezi z razpoložljivostjo znakov (glej sodbo z dne 27. aprila 2006 v zadevi Levi Strauss, C‑145/05, ZOdl., str. I‑3703, točka 19).
25 Če se torej izkaže, da ima zahteva po razpoložljivosti pomembno vlogo v okviru členov 3 in 12 Direktive, je treba ugotoviti, da ta predlog za sprejetje predhodne odločbe presega ta okvir, ker se z njim zastavlja vprašanje, ali zahteva po razpoložljivosti po registraciji znamke pomeni merilo presoje za določitev obsega izključne pravice imetnika znamke. Družbe Marca Mode, C&A, H&M in Vendex namreč ne predlagajo razglasitve neveljavnosti v smislu navedenega člena 3 ali razveljavitve v smislu navedenega člena 12, temveč se sklicujejo na potrebo po razpoložljivosti motivov s črtami, ki se razlikujejo od figurativnega znaka, ki ga je registrirala družba adidas, da bi uveljavljale svojo pravico do uporabe teh motivov brez njenega dovoljenja.
26 Ko se tretje osebe sklicujejo na zahtevo po razpoložljivosti, da bi uveljavljale svojo pravico do uporabe znaka, ki ni znak, ki ga je registriral imetnik znamke, upoštevnosti take trditve ni mogoče presojati v okviru členov 3 in 12 Direktive, ampak jo je treba preizkusiti glede na člen 5 Direktive, ki se nanaša na varstvo registrirane znamke zoper uporabo znakov s strani tretjih oseb, ter glede na člen 6(1)(b) Direktive, če zadevni znak spada na področje uporabe te določbe.
Razlaga člena 5(1)(b) Direktive
27 Člen 5 Direktive, s tem da imetniku znamke podeljuje pravico, da tretjim osebam v primeru obstoja verjetnosti zmede prepove uporabo enakih ali podobnih znakov, in s tem da so v njem naštete določene oblike uporabe takih znakov, ki se lahko prepovejo, varuje tega imetnika proti oblikam uporabe znakov, ki lahko kršijo to znamko (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo Levi Strauss, točka 14).
28 Verjetnost zmede je poseben pogoj varstva, ki ga daje registrirana znamka, zlasti proti uporabi znakov, ki niso enaki, s strani tretjih oseb. Sodišče je ta pogoj opredelilo kot verjetnost, da bi javnost lahko verjela, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali, odvisno od primera, iz gospodarsko povezanih podjetij (glej sodbi z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, Recueil, str. I‑3819, točka 17, in z dne 6. oktobra 2005 v zadevi Medion, C‑120/04, ZOdl., str. I‑8551, točki 24 in 26).
29 V skladu z deseto uvodno izjavo Direktive je presoja obstoja take verjetnosti „odvisn[a] od številnih elementov, zlasti od prepoznavnosti znamke na tržišču, povezovanja, ki ga lahko povzroči uporabljen ali registriran znak[, in] stopnje podobnosti med znamko ter označenim blagom in storitvami“. Obstoj verjetnosti zmede je torej treba celovito presojati ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v zadevnem primeru (glej sodbi z dne 11. novembra 1997 v zadevi SABEL, C‑251/95, Recueil, str. I‑6191, točka 22, in z dne 22. junija 2000 v zadevi Marca Mode, C‑425/98, Recueil, str. I‑4861, točka 40, ter zgoraj navedeno sodbo Medion, točka 27).
30 Okoliščina, da obstaja potreba, da je znak gospodarskim subjektom na voljo, ne spada med te upoštevne dejavnike. Kot namreč izhaja iz člena 5(1)(b) Direktive in iz zgoraj navedene sodne prakse, mora odgovor na vprašanje, ali obstaja verjetnost zmede, po eni strani temeljiti na tem, kako javnost zaznava proizvode, ki jih pokriva znamka imetnika, po drugi strani pa, kako zaznava proizvode, ki jih pokriva znak, ki ga uporabljajo tretje osebe.
31 Poleg tega je znake, ki morajo načeloma ostati razpoložljivi za vse gospodarske subjekte, mogoče zlorabiti tako, da se ustvari zmeda pri potrošniku. Če bi se tretje osebe v tem okviru lahko sklicevale na zahtevo po razpoložljivosti, zato da bi prosto uporabljale znak, ki je vendarle podoben znamki, ne da bi imetnik te znamke temu lahko nasprotoval s sklicevanjem na verjetnost zmede, bi to nasprotovalo učinkoviti uporabi pravila iz člena 5(1)(b) Direktive.
32 Ta ugotovitev velja zlasti za motive črt. Kot je družba adidas priznala v uvodnem delu svojih stališč, so motivi črt kot taki na voljo in jih torej vsi subjekti lahko različno namestijo na oblačila za šport in prosti čas. Konkurenti družbe adidas kljub temu ne smejo kršiti figurativnega znaka v obliki treh črt, ki ga je slednja registrirala, s tem da na oblačila za šport in prosti čas, ki jih tržijo, namestijo motive črt, ki so tako podobni figurativnemu znaku, ki ga je registrirala družba adidas, da v javnosti obstaja verjetnost zmede.
33 Nacionalno sodišče mora ugotoviti, ali obstaja taka verjetnost zmede. Za namene te ugotovitve je treba preizkusiti vprašanje predložitvenega sodišča, in sicer ali je treba preveriti, ali javnost znak, ki ga uporabljajo tretje osebe, zaznava zgolj kot okras zadevnega proizvoda.
34 V zvezi s tem je treba poudariti, da zaznavanje javnosti znaka kot okras ne vpliva na varstvo, ki ga daje člen 5(1)(b) Direktive, kadar je navedeni znak kljub svoji okrasni vlogi tako podoben registrirani znamki, da bi upoštevna javnost lahko verjela, da proizvodi izhajajo iz istega podjetja ali, odvisno od primera, iz gospodarsko povezanih podjetij.
35 V obravnavanem primeru je torej treba presoditi, ali je lahko povprečni potrošnik, ko vidi oblačila za šport in prosti čas, na katerih so motivi črt nameščeni na istih mestih in z istimi značilnostmi kot figurativni znak v obliki črt, ki ga je registrirala družba adidas, s to razliko, da so sestavljeni iz dveh, ne pa iz treh črt, v zmoti glede izvora tega proizvoda, ker verjame, da ga tržijo družba adidas AG, družba adidas Benelux BV ali z njima gospodarsko povezano podjetje.
36 Kot izhaja iz desete uvodne izjave Direktive, ta presoja ni odvisna zgolj od stopnje podobnosti med znamko in znakom, temveč tudi od lahkotnosti povezovanja znaka z znamko, zlasti ob upoštevanju prepoznavnosti slednje na trgu. Bolj ko je namreč znamka prepoznavna, več subjektov bo želelo uporabljati podobne znake. To, da je na trgu veliko proizvodov, ki jih pokrivajo podobni znaki, bi lahko škodilo znamki, ker bi to lahko zmanjšalo razlikovalni učinek znamke in ogrozilo njeno bistveno funkcijo, to je, potrošnikom zagotoviti informacijo o poreklu zadevnih proizvodov.
Razlaga člena 5(2) Direktive
37 Stranke v postopku v glavni stvari ne izpodbijajo, da je figurativni znak v obliki treh črt, ki ga je registrirala družba adidas, znamka z ugledom. Poleg tega ni sporno, da zakonodaja, ki velja na Nizozemskem, vsebuje pravilo iz člena 5(2) Direktive. Sicer pa je Sodišče pojasnilo, da se člen 5(2) Direktive uporablja tudi v zvezi s proizvodi in storitvami, ki so enaki ali podobni proizvodom in storitvam, za katere je znamka registrirana (v tem smislu glej sodbi z dne 9. januarja 2003 v zadevi Davidoff, C‑292/00, Recueil, str. I‑389, točka 30, in z dne 23. oktobra 2003 v zadevi Adidas-Salomon in Adidas Benelux, C‑408/01, Recueil, str. I‑12537, točke od 18 do 22).
38 Figurativni znak v obliki treh črt, ki ga je registrirala družba adidas, torej uživa varstvo v skladu s členom 5(1) Direktive in okrepljeno varstvo v skladu z odstavkom 2 istega člena (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo Davidoff, točki 18 in 19).
39 V teh okoliščinah je treba na vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti tudi ob upoštevanju slednje določbe, ki se nanaša posebej na varstvo znamk z ugledom.
40 Člen 5(2) Direktive za znamke z ugledom določa varstvo, za izvajanje katerega se ne zahteva obstoj verjetnosti zmede. Ta določba se namreč uporablja za situacije, v katerih je glede varstva določen poseben pogoj neupravičene uporabe izpodbijanega znaka, ki bi brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled znamke (zgoraj navedeni sodbi Marca Mode, točka 36, ter Adidas-Salomon in Adidas Benelux, točka 27).
41 Morebitne kršitve iz člena 5(2) Direktive so posledica določene stopnje podobnosti med znamko in znakom, zaradi katere upoštevna javnost poveže oziroma vzpostavi zvezo med znakom in znamko, čeprav ju ne zamenja. Ne zahteva se torej, da je stopnja podobnosti med znamko z ugledom in znakom, ki ga uporabljajo tretje osebe, taka, da bi pri upoštevni javnosti prišlo do verjetnosti zmede. Zadostuje, da upoštevna javnost zaradi podobnosti med znamko z ugledom in znakom vzpostavi zvezo med znakom in znamko (glej zgoraj navedeno sodbo Adidas-Salomon in Adidas Benelux, točki 29 in 31).
42 Obstoj take zveze je treba presojati celovito ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov (zgoraj navedena sodba Adidas-Salomon in Adidas Benelux, točka 30).
43 Ugotoviti je treba, da je zahteva po razpoložljivosti nepomembna tako pri presoji stopnje podobnosti med znamko z ugledom in znakom, ki ga uporabljajo tretje osebe, kot pri zvezi, ki jo upoštevna javnost lahko vzpostavi med navedeno znamko in znakom. Ta zahteva torej ni upošteven dejavnik za presojo, ali uporaba znaka brez upravičenega razloga izkorišča razlikovalni učinek ali ugled znamke ali mu škoduje.
Razlaga člena 6(1)(b) Direktive
44 Člen 6(1)(b) Direktive določa, da imetnik znamke ne more prepovedati tretji osebi, da v gospodarskem prometu uporablja označbe glede vrste, kakovosti, količine, namena, vrednosti, geografskega izvora, časa proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali drugih značilnosti blaga ali storitev, če jih uporablja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.
45 Člen 6 Direktive s takim omejevanjem učinkov izključne pravice imetnika znamke združuje temeljne interese varstva pravic iz znamke in interese prostega pretoka blaga ter svobode opravljanja storitev na skupnem trgu, in sicer tako, da pravica iz znamke lahko izpolni svojo vlogo bistvenega elementa sistema neizkrivljene konkurence, ki ga ima Pogodba ES namen vzpostaviti in ohranjati (glej sodbo z dne 17. marca 2005 v zadevi Gillette Company in Gillette Group Finland, C‑228/03, ZOdl., str. I‑2337, točka 29 in navedena sodna praksa).
46 Namen člena 6(1)(b) Direktive je ohraniti možnost, da vsi gospodarski subjekti uporabljajo opisne označbe. Kot je poudaril generalni pravobranilec v točkah 75 in 78 sklepnih predlogov, je ta določba torej izraz zahteve po razpoložljivosti.
47 Vendar zahteva po razpoložljivosti v nobenem primeru ne pomeni samostojne omejitve učinkov znamke, ki bi se pridruževala omejitvam, ki so izrecno določene v členu 6(1)(b) Direktive. V zvezi s tem je treba poudariti, da se mora – zato da bi se tretje osebe lahko sklicevale na omejitve učinkov znamke iz člena 6(1)(b) Direktive in v tem kontekstu na zahtevo po razpoložljivosti, ki je temelj te določbe – označba, ki jo tretje osebe uporabljajo, nanašati na eno od značilnosti proizvoda ali storitve, ki jo trži oziroma ponuja ta tretja oseba (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo Windsurfing Chiemsee, točka 28, in sodbo z dne 25. januarja 2007 v zadevi Adam Opel, C‑48/05, ZOdl., str. I‑1017, točke od 42 do 44).
48 V obravnavanem primeru iz predložitvene odločbe in iz stališč, ki so jih pred Sodiščem predložili konkurenti družbe adidas, izhaja, da so se slednji v utemeljitev uporabe spornih motivov dveh črt sklicevali na njihovo popolnoma okrasno vlogo. Sledi, da konkurenti, s tem da so na oblačila namestili motive črt, niso imeli namena podati označbe glede značilnosti teh proizvodov.
49 Glede na vse navedene ugotovitve je treba na vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je Direktivo treba razlagati tako, da se pri presoji obsega izključne pravice imetnika znamke ne sme upoštevati zahteva po razpoložljivosti, razen v primerih, ko se uporablja omejitev učinkov znamke, ki je opredeljena v členu 6(1)(b) te direktive.
Stroški
50 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
Prvo direktivo Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami je treba razlagati tako, da se pri presoji obsega izključne pravice imetnika znamke ne sme upoštevati zahteva po razpoložljivosti, razen v primerih, ko se uporablja omejitev učinkov znamke, ki je opredeljena v členu 6(1)(b) navedene direktive.
Podpisi