SKLEP PREDSEDNIKA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

z dne 30. januarja 2008

Zadeva F-64/07 R

S

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Postopek za izdajo začasne odredbe – Predlog za odlog izvršitve akta – Nujnost – Neobstoj“

Predmet: Predlog, vložen na podlagi členov 242 ES in 243 ES ter členov 157 AE in 158 AE, s katerim S zahteva odlog izvršitve odločbe Parlamenta z dne 27. julija 2006, s katero je bil premeščen v Bruselj kot svetovalec generalne direktorice informacijske službe.

Odločitev: Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne. Odločitev o stroških se pridrži.

Povzetek

1.      Izdaja začasne odredbe – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za sprejetje – Nujnost – Resna in nepopravljiva škoda

(člena 242 ES in 243 ES; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 102(2))

2.      Izdaja začasne odredbe – Pogoji za dopustnost – Tožba – Zahteve obličnosti

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 102(2))

1.      Nujnost predloga za izdajo začasne odredbe je treba presojati z vidika potrebe po začasnem odločanju, da bi se izognili nastanku resne in nepopravljive škode za stranko, ki predlaga začasno odredbo. Ta stranka mora predložiti dokaz, da ne more čakati na izid postopka v glavni stvari, ne da bi utrpela tako škodo. Čeprav je res, da za ugotovitev take škode ni treba zahtevati, da se nastanek škode dokaže z absolutno gotovostjo, in da zadostuje, da jo je mogoče predvideti z zadostno stopnjo verjetnosti, pa mora tožeča stranka vseeno dokazati dejstva, ki naj bi utemeljevala možnost take resne in nepopravljive škode.

(Glej točki 30 in 31.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 1. julij 1999, Samper proti Parlamentu, T-111/99 R, RecFP, str. I-A-111 in II-609, točka 38; 7. december 2001, Lior proti Komisiji, T‑192/01 R, Recueil, str. II-3657, točka 49; 6. december 2002, D proti EIB, T‑275/02 R, RecFP, str. I-A-259 in II-1295, točki 59 in 60.

2.      Na podlagi člena 102(2) Poslovnika Sodišča za uslužbence je treba v predlogih za izdajo začasne odredbe navesti predvsem dejanske in pravne razloge, ki na prvi pogled (fumus boni juris) izkazujejo utemeljenost predlaganih odredb.

(Glej točko 38.)