SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 4. februarja 2010

Zadeva F‑15/08

Valérie Wiame

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Javni natečaj – Nevpis na rezervni seznam – Nezadostna ocena – Obvestilo o javnem natečaju EPSO/AST/7/05 – Izvajanje dokazov – Pravni interes“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero V. Wiame predlaga razglasitev ničnosti odločbe natečajne komisije EPSO/AST/7/05, s katero ji je bila dodeljena ocena, ki ne zadošča za njen vpis na rezervni seznam.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi svoje stroške. Komisija nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Pravno sredstvo – Akt, ki posega v položaj – Odločba, sprejeta po ponovni preučitvi prejšnje odločbe

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90(2) in 91(1))

2.      Akti institucij – Domneva zakonitosti – Indici, na podlagi katerih je mogoče izpodbijati zakonitost akta

1.      Kadar kandidat, čigar prošnja za pripustitev k natečaju Skupnosti je bila zavrnjena, zaprosi za ponovno preučitev navedene odločbe, je akt, ki posega v položaj, le odločba, ki jo natečajna komisija sprejme po ponovni preučitvi. Zato navedeni kandidat svoje predloge vloži zoper to odločbo.

(Glej točko 20.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 13. december 2006, Heus proti Komisiji, T‑173/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑329 in II‑A‑2‑1695, točka 19;

Sodišče za uslužbence: 13. december 2007, Van Neyghem proti Komisiji, F‑73/06, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑441 in II‑A‑1‑2515, točka 39.

2.       Po eni strani za upravni akt velja domneva zakonitosti, po drugi strani pa je dokazno breme načeloma na strani tistega, ki nekaj trdi, tako da mora tožeča stranka zagotoviti vsaj dovolj jasne, objektivne in skladne dokaze, s katerimi je mogoče podpreti resničnost ali verjetnost dejstev v podporo njenemu zahtevku. Zato mora tožeča stranka, ki nima na voljo dokaza niti skupka indicev, sprejeti domnevo zakonitosti, ki izhaja iz odločb, sprejetih v zvezi z natečaji, in od Sodišča za uslužbence ne more zahtevati, naj sámo preišče prijave uspešnih kandidatov, da bi preverilo, ali ni kateri od njih k natečaju pristopil nezakonito.

(Glej točko 21.)

Napotitev na:

Sodišče: 6. marec 2001, Connolly proti Komisiji, C‑274/99 P, Recueil, str. I‑1611, točki 113 in 114;

Sodišče prve stopnje: 19. november 1996, Brulant proti Parlamentu, T‑272/94, RecFP, str. I‑A‑513 in II‑1397, točka 35; 13. julij 2000, Griesel proti Svetu, T‑157/99, RecFP, str. I‑A‑151 in II‑699, točka 25.