SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 6. oktobra 2009(*)
„Znamke – Uredba (ES) št. 40/94 – Člen 9(1)(c) – Znamka, ki ima ugled v Skupnosti – Geografski obseg ugleda“
V zadevi C‑301/07,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) z odločbo z dne 12. junija 2007, ki je prispela na Sodišče 26. junija 2007, v postopku
PAGO International GmbH
proti
Tirolmilch registrierte Genossenschaft mbH,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, J.‑C. Bonichot, K. Schiemann, J. Makarczyk in L. Bay Larsen (poročevalec), sodniki,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodni tajnik: B. Fülöp, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 5. junija 2008,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za PAGO International GmbH C. Hauer, odvetnik,
– za Tirolmilch registrierte Genossenschaft mbH G. Schönherr, odvetnik,
– za Komisijo Evropskih skupnosti W. Wils in H. Krämer, zastopnika,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 30. aprila 2009
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 9(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1, v nadaljevanju: Uredba).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo PAGO International GmbH (v nadaljevanju: PAGO) in družbo Tirolmilch registrierte Genossenschaft mbH (v nadaljevanju: Tirolmilch) glede znamke Skupnosti, katere imetnica je družba PAGO.
Pravni okvir
3 Člen 1(2) Uredbe določa:
„Znamka Skupnosti je enotnega značaja. Na celotnem območju Skupnosti ima enak učinek: ne more se registrirati […], biti predmet odločitve, […] ki ugotavlja njeno ničnost, niti njena uporaba ne more biti prepovedana, razen za celotno območje Skupnosti. To načelo se uporablja v celoti, razen če [ni] s to uredbo drugače določeno.“
4 Člen 9(1)(c) Uredbe določa:
„Znamka Skupnosti daje imetniku izključne pravice. Imetnik ima pravico preprečiti vsem tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo:
[…]
(c) katerikoli znak, enak ali podoben znamki Skupnosti za blago ali storitve, ki niso podobni tistim, za katere je registrirana znamka Skupnosti, če ima slednja ugled v Skupnosti in če uporaba tega znaka brez upravičenega razloga izkorišča ali škoduje razlikovalnemu značaju ali ugledu znamke Skupnosti.“
5 Člen 5(2) Prve direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) (UL 1989, L 40, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva) določa:
„Vsaka država članica lahko predvidi, da je imetnik upravičen preprečiti vsem tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo katerikoli znak, enak ali podoben znamki, v zvezi z blagom ali storitvami, ki niso podobne tistim, za katere je registrirana znamka, če ima slednja v državi članici ugled in če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled znamke.“
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
6 Družba PAGO je od leta 2001 imetnica figurativne znamke Skupnosti, ki se nanaša zlasti na sadne pijače in sadne sokove. Bistveni element znamke je podoba zelene steklenice z značilno etiketo in pokrovčkom. V takšnih steklenicah trži družba PAGO v Avstriji sadni sok pod imenom „Pago“. Znamka Skupnosti PAGO je v tej državi članici zelo poznana.
7 Družba Tirolmilch v Avstriji prav tako trži pijačo iz sadja in sirotke pod imenom „Lattella“. Ta pijača se je najprej prodajala v embalaži iz kartona. Nato je bila polnjena tudi v steklenice. Obe obliki steklenic sta bili v več vidikih podobni znamki Skupnosti PAGO. Družba Tirolmilch je pri oglaševanju uporabila podobo, ki, tako kot pri znamki Skupnosti PAGO, prikazuje steklenico ob polnem kozarcu.
8 Družba PAGO je pri Handelsgericht Wien sprožila postopek za izdajo začasne odredbe, s katero bi se družbi Tirolmilch prepovedalo oglaševanje, ponujanje za prodajo, trženje ali kakršnokoli drugo uporabo njene pijače v spornih steklenicah ter oglaševanje podobe steklenic skupaj s polnim kozarcem sadnega soka.
9 Handelsgericht Wien je ugodilo zahtevi. V pritožbi zoper izdan sklep je Oberlandesgericht Wien zavrnilo zahtevo družbe PAGO. Družba PAGO je nato vložila revizijo pri Oberster Gerichtshof.
10 Navedeno sodišče ugotavlja, da ni verjetnosti zmede med steklenicami, ki jih uporablja družba Tirolmilch, in znamko Skupnosti PAGO, in sicer niti na podlagi celotnega preizkusa, ker sta na etiketah zadevnih steklenic imeni „Pago“ oziroma „Lattella“, ki sta v Avstriji zelo znani.
11 Ker pa družba PAGO navaja, da družba Tirolmilch v Avstriji v smislu člena 9(1)(c) Uredbe brez upravičenega razloga izkorišča razlikovalni značaj ali ugled znamke Skupnosti PAGO, se Oberster Gerichtshof sprašuje o pomenu izraza „ima […] ugled v Skupnosti“, ki je naveden v tej določbi Uredbe.
12 Navedeno sodišče domneva, da po analogiji s tem, kar je Sodišče presodilo glede izraza „ugled v državi članici“, ki je v členu 5(2) Direktive v sodbi z dne 14. septembra 1999 v zadevi General Motors (C‑375/97, Recueil, str. I‑5421), zadostuje, da ima znamka Skupnosti ugled v „znatnem delu“ Skupnosti.
13 Vendar, ker je družba PAGO zahtevala, naj se z odredbo naloži prepoved uporabe v celotni Skupnosti, njena znamka pa ima ugled le v Avstriji, se Oberster Gerichtshof sprašuje, ali je mogoče uvesti popolno prepoved, čeprav ima znamka Skupnosti ugled samo v eni državi članici, oziroma, ali se sme v primeru ugleda samo v eni državi članici izdati „preprečitev“ v smislu člena 9(1)(c) Uredbe, ki je omejena na to državo.
14 V teh okoliščinah je Oberster Gerichtshof prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali se znamka Skupnosti v celotni Skupnosti varuje, kot da ima ‚ugled‘ v smislu člena 9(1)(c) Uredbe, če ima ‚ugled‘ samo v eni državi članici?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali se znamka Skupnosti, ki ima ‚ugled‘ le v tej državi članici, v njej varuje v skladu s členom 9(1)(c) Uredbe tako, da je mogoče izdati prepoved, ki je omejena na to državo članico?“
Vprašanji za predhodno odločanje
15 Za uvod je treba navesti, da v postopku v glavni stvari znamka Skupnosti, katere imetnica je družba PAGO, vključuje sadne pijače in sadne sokove ter da je proizvod, ki ga trži družba Tirolmilch, pijača iz sadja in sirotke.
16 Iz predložitvene odločbe ni razvidno, da je nacionalno sodišče že presojalo, ali so zadevni proizvodi podobni ali ne.
17 Da bi se temu sodišču podal odgovor, ki bi bil v vsakem primeru koristen, je treba navesti, da je člen 9(1)(c) Uredbe glede na besedilo res zagotovilo za znamke Skupnosti v zvezi s proizvodi ali storitvami, ki niso podobni tistim, za katere je navedena znamka registrirana.
18 Vendar varstvo znamk Skupnosti, ki imajo ugled, ne glede na besedilo člena 9(1)(c) Uredbe in ob upoštevanju splošne sistematike in ciljev sistema, v katerega se navedeni člen 9(1)(c) Uredbe uvršča, ne more biti v primeru uporabe znaka za enake ali podobne proizvode ali storitve manjše kot v primeru uporabe znaka za nepodobne proizvode ali storitve (glej po analogiji sodbo z dne 9. januarja 2003 v zadevi Davidoff, C‑292/00, Recueil, str. I‑389, točki 24 in 25, zlasti glede člena 5(2) Direktive).
19 Zato je treba sprejeti, da je člen 9(1)(c) Uredbe tudi zagotovilo za znamke Skupnosti, ki imajo ugled, v zvezi s proizvodi ali storitvami, ki so podobni tistim, za katere je navedena znamka registrirana (po analogiji ista sodba, točka 30).
Prvo vprašanje
20 S prvim vprašanjem za predhodno odločanje predložitveno sodišče Sodišču v bistvu predlaga, prvič, naj razjasni pomen besedila „ima […] ugled v Skupnosti“, s katerim je v členu 9(1)(c) Uredbe določen eden od pogojev, ki ga mora znamka Skupnosti izpolnjevati, da bi bilo zanjo zagotovljeno varstvo iz te določbe, in, drugič, naj navede, ali je ta pogoj z geografskega vidika izpolnjen, če ima znamka Skupnosti ugled samo v eni državi članici.
21 S pojmom „ugled“ se pri upoštevni javnosti predvideva določena stopnja poznanosti.
22 Upoštevna javnost je tista, ki jo znamka Skupnosti zadeva, to je glede na proizvod ali storitev, ki se trži, širša javnost ali bolj specializirana javnost, npr. dano poslovno okolje (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo General Motors, točka 24, glede člena 5(2) Direktive).
23 Ni mogoče zahtevati, da znamko Skupnosti pozna določen odstotek tako opredeljene javnosti (po analogiji ista sodba, točka 25).
24 Zahtevana stopnja poznanosti je dosežena, če znamko Skupnosti pozna znaten del javnosti, ki jo proizvodi ali storitve, ki so vključeni v to znamko, zadevajo (po analogiji ista sodba, točka 26).
25 Nacionalno sodišče mora pri preizkusu tega pogoja upoštevati vsa upoštevna dejstva zadeve, še posebej tržni delež znamke, pogostost, geografski obseg in trajanje njene uporabe ter višino naložbe podjetja za njeno oglaševanje (po analogiji ista sodba, točka 27).
26 Glede na dejstva v sporu o glavni stvari mora tako predložitveno sodišče preveriti, ali zadevno znamko Skupnosti pozna znaten del javnosti, ki jo proizvodi, ki so vanjo vključeni, zadevajo.
27 Z ozemeljskega vidika je treba šteti, da je pogoj glede ugleda izpolnjen, če ima znamka Skupnosti ugled na znatnem delu ozemlja Skupnosti (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo General Motors, točka 28).
28 Treba je opozoriti, da je Sodišče glede znamke Benelux že presodilo, da je za člen 5(2) Direktive dovolj, da ugled obstaja na znatnem delu ozemlja Beneluksa, kar glede na primer lahko ustreza delu ene od držav Beneluksa (zgoraj navedena sodba General Motors, točka 29).
29 Glede na to, da gre v tem primeru za znamko Skupnosti, ki ima ugled na celotnem ozemlju ene države članice, namreč Avstrije, je mogoče šteti, da je ob upoštevanju okoliščin v postopku v glavni stvari ozemeljski zahtevi, ki jo določa člen 9(1)(c) Uredbe, zadoščeno.
30 Na prvo vprašanje za predhodno odločanje je zato treba odgovoriti, da je treba člen 9(1)(c) Uredbe razlagati tako, da mora znamko Skupnosti, da bi bilo zanjo zagotovljeno varstvo iz te določbe, na znatnem delu ozemlja Skupnosti poznati znaten del javnosti, ki jo proizvodi ali storitve, ki jih znamka zajema, zadevajo, in da je glede na okoliščine postopka v glavni stvari ozemlje zadevne države članice mogoče šteti za znaten del ozemlja Skupnosti.
Drugo vprašanje za predhodno odločanje
31 Glede na odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje in na okoliščine v postopku v glavni stvari na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.
Stroški
32 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
Člen 9(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti je treba razlagati tako, da mora znamko Skupnosti, da bi bilo zanjo zagotovljeno varstvo iz te določbe, na znatnem delu ozemlja Evropske skupnosti poznati znaten del javnosti, ki jo proizvodi ali storitve, ki jih znamka zajema, zadevajo, in da je glede na okoliščine postopka v glavni stvari ozemlje zadevne države članice mogoče šteti za znaten del ozemlja Skupnosti.
Podpisi