SODBA SODIŠČA

z dne 11. novembra 1997(*)

„Enako obravnavanje moških in žensk – Enake kvalifikacije kandidatov različnih spolov – Prednost kandidatk“

V zadevi C-409/95,

katere predmet je predlog Verwaltungsgericht Gelsenkirchen (Nemčija), naslovljena na Sodišče, naj na podlagi člena 177 Pogodbe ES v postopku v glavni stvari, ki poteka med

Hellmutom Marschallom

in

Land Nordrhein-Westfalen,

sprejme predhodno odločbo o razlagi člena 2(1) in (4) Direktive Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL L 39, str. 40),

SODIŠČE,

v sestavi G. C. Rodríguez Iglesias, predsednik, C. Gulmannn, H. Ragnemalm in W. Wathelet, predsedniki senatov, G. F. Mancini, J.C. Moitinho de Almeida, P. J. G. Kapteyn (poročevalec), J. L. Murray, D. A. O. Edward, J.-P. Puissochet, G. Hirsch, P. Jann in L. Sevón, sodniki,

generalni pravobranilec: F. G. Jacobs,

sodni tajnik: H. A. Rühl, glavni administrator,

ob upoštevanju pisnih stališč, ki so jih predložili:

–       za Land Nordhein-Westfalen, ki jo zastopa Bezirksregierung Arnsberg Juliane Kokott, profesorica na Heinrich Heine Universität Düsseldorf,

–       za špansko vlado Alberto José Navarro González, generalni direktor pravne in institucionalne skupnostne koordinacije in Gloria Calvo Díaz, abogado del Estado, pravna služba države, zastopnika,

–       za francosko vlado Catherine de Salins, namestnica direktorja direkcije za pravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve in Anne de Bourgoing, chargé de mission v tej direkciji, zastopnici,

–       za avstrijsko vlado Wolf Okresek, Ministerialrat v Bundeskanzleramt, Verfassungsdienst, zastopnik,

–       za finsko vlado Tuula Pynnä, pravna svetovalka na Ministrstvu za zunanje zadeve, zastopnica,

–       za švedsko vlado Lotty Nordling, rättschef v oddelku za zunanjo trgovino Ministrstva za zunanje zadeve, zastopnica,

–       za vlado Združenega kraljestva Lindsey Nicoll, Treasury Solicitor’s Department, zastopnica, skupaj z Eleanor Sharpston, barrister,

–       za norveško vlado Beate B. Ekeberg, vodja službe na Ministrstvu za zunanje zadeve, zastopnica,

–       za Komisijo Evropskih skupnosti Jürgen Grunwald, pravni svetovalec in Marie Wolfcarius, članica pravne službe, zastopnika,

na podlagi poročila za obravnavo,

po predstavitvi ustnih stališč Land Nordhein Westfalen, ki jo zastopa Juliane Kokott, nizozemske vlade, ki jo zastopa Hans van den Oosterkamp, pravni svetovalec na Ministrstvu za zunanje zadeve, zastopnik, finske vlade, ki jo zastopa Holger Rotkirch, vodja pravne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve, zastopnik, švedske vlade, ki jo zastopa Lotty Nordling, vlade Združenega kraljestva, ki jo zastopajo Lindsey Nicoll, Eleonor Sharpston in Michale Beloff, QC ter Komisije, ki jo zastopata Jürgen Grunwald in Marie Wolfcarius, na obravnavi 11. marca 1997,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi dne 15. maja 1997,

izreka naslednjo

Sodbo

1       S sklepom z dne 21. decembra 1995, ki ga je Sodišče prejelo dne 29. decembra 1995, je Verwaltungsgericht (Upravno sodišče) Gelsenkirchen v skladu s členom 177 Pogodbe ES Sodišču v predhodno odločanje predložilo vprašanje v zvezi z razlago člena 2(1) in (4) Direktive Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju, poklicnem usposabljanju in napredovanju ter pri delovnih pogojih (UL 1976 L 39, str. 40, v nadaljevanju „Direktiva“).

2       To vprašanje se je pojavilo v sporu med Hellmutom Marschallom in pokrajino Nordrhein-Westfalen (v nadaljevanju „Pokrajina“) v zvezi z njegovo prošnjo za višji položaj na šoli Gesamtschule Schwerte v Nemčiji.

3       Člen 25(5), drugi stavek zakona Beamtengesetz für das Land Nordrhein-Westfalen (Zakon o uslužbencih v državnih ustanovah Pokrajine) v različici, objavljeni dne 1. maja 1981 (GVNW, str. 234), kot je bil nazadnje spremenjen s členom 1 Sedmega zakona z dne 7. februarja 1995 o spremembi kadrovskih predpisov (GVNW, str. 102, v nadaljevanju „sporna določba“), določa:

„Kadar je v nekem sektorju, organa pristojnega za napredovanje, manj žensk kot moških na določenem delovnem mestu višje stopnje v delovnem razredu, imajo ženske prednost pri napredovanju v primeru enake sposobnosti, usposobljenosti in učinkovitosti pri delu, razen če razlogi vezani na osebo posameznega [moškega] kandidata ne prevesijo tehtnice njemu v prid.“

4       Glede na stališča Pokrajine je pravilo o prednosti, določeno s to določbo, uvedlo dodatno merilo za napredovanje, to je, da moraš biti ženska, zato da bi preprečili neenakost ženskih kandidatk v primerjavi z njihovimi moškimi konkurenti. Kadar je usposobljenost enaka, se delodajalci nagibajo k napredovanju moških namesto žensk, ker upoštevajo tradicionalna merila za napredovanje, ki v praksi postavijo ženske v neugoden položaj, na primer starost, delovno dobo in to, da je moški kandidat glava družine in edini, ki za gospodinjstvo služi denar.

5       Zakonodajalec je izhajajoč iz stališč Pokrajine s tem, ko je določil, da imajo ženske prednost pri napredovanju, „razen če razlogi vezani na osebo kandidata ne prevesijo tehtnice njemu v prid“, namerno izbral pravno nenatančen izraz, da bi zagotovil zadostno fleksibilnost in predvsem, da bi upravi pustil polje proste presoje pri upoštevanju kakršnih koli razlogov, ki bi lahko bili posebni za posameznega kandidata. Posledično bi lahko kljub pravilu o prednosti uprava na podlagi tradicionalnih ali drugih meril za napredovanje, vedno dala prednost moškemu kandidatu.

6       Iz predložitvenega sklepa izhaja, da dela H. Marschall za Pokrajino kot stalno zaposlen učitelj, njegova plača ustreza stopnji osnove naziva A 12.

7       Dne 8. februarja 1994 se je prijavil za napredovanje na delovno mesto naziva A 13 („učitelj, usposobljen za poučevanje na prvi stopnji srednje šole in zaposlen v skladu s tem“) na šoli Gesamtschule Schwerte. Vendar pa ga je Bezirksregierung Arnsberg obvestila, da nameravajo na to delovno mesto imenovati žensko kandidatko.

8       H. Marschall je vložil ugovor, ki ga je Bezirksregierung zavrnila z odločbo z dne 29. julija 1994, z obrazložitvijo, da je zaradi sporne odločbe ženska kandidatka morala nujno napredovati na ta položaj, ker sta imela kandidata na podlagi ocenjevalnih poročil enake kvalifikacije in je bilo v času, ko je bilo objavljeno prosto delovno mesto, v nazivu A 13 manj žensk kot moških.

9       H. Marschall je vložil tožbo na Verwaltungsgericht Gelsenkirchen, da bi odredilo Pokrajini njegovo napredovanje na zadevno delovno mesto.

10     Predložitveno sodišče je potem, ko je ugotovilo, da sta H. Marschall in ženska kandidatka enako kvalificirana za prosto delovno mesto, odločilo, da je rešitev spora odvisna od skladnosti sporne določbe s členom 2(1) in (4) Direktive.

11     Verwaltungsgericht Gelsenkirchen se sklicuje na sodbo Sodišča z dne 17. oktobra 1995 v zadevi Kalanke C-450/93 Recueil, str. I-3051 in meni, da je prednost, ki jo sporna določba načeloma daje ženskam, diskriminacija v smislu člena 2(1) Direktive. Takšne diskriminacije možnost, da se moškim kandidatom izjemoma da prednost, ne odpravi.

12     Predložitveno sodišče tudi dvomi, da sporna določba spada v področje uporabe izjeme, določene v členu 2(4) Direktive, ki zadeva ukrepe za spodbujanje enakih možnosti žensk in moških. Osnova za ocenjevanje kandidatov bi bila neupravičeno zožena, saj se upošteva samo številčno razmerje med moškimi in ženskami na določeni stopnji. Nadalje, sporna določba ne izboljšuje možnosti žensk, da enakovredno z moškimi tekmujejo na trgu delovne sile in se uveljavljajo v poklicu, ampak predpisuje izid, medtem ko člen 2(4) Direktive dovoljuje samo ukrepe za spodbujanje enakih možnosti.

13     V teh okoliščinah se je predložitveno sodišče odločilo, da prekine odločanje in da Sodišču v predhodno odločanje predloži naslednje vprašanje:

„Ali člen 2(1) in (4) Direktive Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnimi pogoji nasprotuje temu, da nacionalna zakonodaja nalaga, da morajo v sektorjih javnih služb, v katerih je zaposlenih manj žensk kot moških na ustreznem delovnem mestu višje stopnje v delovnem razredu, ženske imeti prednost pri napredovanju v primeru enake kvalifikacije (glede na sposobnosti, usposobljenosti in učinkovitosti pri delu) razen če razlogi vezani na osebo posameznega moškega kandidata ne prevesijo tehtnice njemu v prid (‚sofern nicht in der Person eines männlichen Mitbewerbers liegende Gründe überwiegen‘)?“

14     Pokrajina, avstrijska, španska, finska, norveška in švedska vlada ter Komisija menijo, da takšno nacionalno pravilo, kot je sporna določba, predstavlja ukrep za spodbujanje enakih možnosti med moškimi in ženskami, ki sodi v področje uporabe člena 2(4) Direktive.

15     Pokrajina v zvezi s tem pripominja, da je namen dajanja prednosti ženskim kandidatkam uravnoteženje tradicionalnih meril za napredovanje, ne da bi ta merila nadomestilo z novimi. Avstrijska vlada meni, da je takšno nacionalno pravilo namenjeno odpravi diskriminatornih postopkov pri izbiri osebja.

16     Finska, švedska in norveška vlada dodajajo, da omenjeno nacionalno pravilo olajšuje dostop žensk do odgovornih položajev in tako prispeva k ponovni vzpostaviti ravnotežja na trgih delovne sile, sedaj še vedno razdeljeni na podlagi spola, ker žensko delo koncentrirajo na nižjih položajih v poklicni hierarhiji. Po mnenju finske vlade izkušnja iz preteklosti kaže predvsem, da ukrepi, omejeni na skrb za poklicno usposabljanje in vodenje žensk ali na vplivanje na delitev poklicnih in družinskih odgovornosti, niso dovolj, da bi odpravili to deljenost trgov delovne sile.

17     Na koncu Pokrajina in vse vlade menijo, da omenjena določba ne zagotavlja absolutne in brezpogojne prednosti za ženske. Ostala bi torej znotraj omejitev, ki jih je Sodišče postavilo v zgoraj navedeni sodbi Kalanke.

18     Francoska vlada in vlada Združenega kraljestva po drugi strani menita, da sporna določba ne zajema odstopanja, določenega v členu 2(4) Direktive.

19     Ti dve vladi trdita, da ta določba s tem, ko daje prednost ženskim kandidatkam, presega spodbujanje enakih možnosti in je njen namen, da bi bili moški in ženske zastopani v enakem številu. Posledično bi se uporabilo sklepanje Sodišča v zgoraj navedeni sodbi Kalanke.

20     Francoska vlada in vlada Združenega kraljestva dodajata, da sporna določba zaradi pravila o izjemi ni nič manj diskriminatorna. To pravilo bi veljalo samo izjemoma in torej ne bi imelo nobenega pomena v „običajnem“ primeru, kjer ni razloga, ki je vezan na osebo moškega kandidata, ki bi bili pomembnejši od splošne zahteve po napredovanju ženske kandidatke. Še več, ker je formulirano na način, ki je hkrati splošen in nenatančen, bi bilo to pravilo v nasprotju z načelom pravne varnosti.

21     Iz člena 1(1) Direktive izhaja, da je namen le-te v državah članicah uveljaviti načelo enakega obravnavanja moških in žensk, zlasti pri dostopu do zaposlitve, vključno z napredovanjem. Člen 2(1) navaja, da načelo enakega obravnavanja pomeni, da „ne sme biti nobene diskriminacije na podlagi spola, bodisi posredne ali neposredne“.

22     Po členu 2(4) Direktiva „ne vpliva na ukrepe, ki spodbujajo enake možnosti žensk in moških, še zlasti, če odpravlja obstoječe neenakosti, ki vplivajo na možnosti žensk na področjih, na katera se nanaša člen 1(1)“.

23     V točki 16 zgoraj navedene sodbe Kalanke je Sodišče ugotovilo, da gre pri nacionalnem pravilu, ki določa, da imajo ženske pri napredovanju avtomatično prednost, kadar so enako kvalificirane kot moški kandidati na področjih, kjer je na nivoju ustreznega delovnega mesta manj žensk kot moških, za diskriminacijo na podlagi spola.

24     Vendar pa je treba ugotoviti, da za razliko od omenjenih določb v sodbi Kalanke sporna določba v tem primeru vsebuje določbo („Öffnungsklausel“, v nadaljevanju „določba o odprtju“), ki določa, da ženske nimajo prednosti pri napredovanju, če razlogi vezani na osebo posameznega moškega kandidata, nagnejo tehtnico njemu v prid.

25     Zaradi tega je nujno pretehtati, ali je nacionalno pravilo, ki vsebuje takšno klavzulo, namenjeno spodbujanju enakih možnosti moških in žensk v skladu s členom 2(4) Direktive.

26     Ta zadnja določba je posebej in izključno namenjena odobritvi ukrepov, ki so kljub temu, da so videti diskriminatorni, v resnici namenjeni odstranjevanju ali zmanjševanju dejanskih primerov neenakosti, ki lahko obstajajo v resničnosti socialnega življenja (sodba z dne 25. oktobra 1988 v zadevi Komisija proti Franciji, 312/86, Recueil, str. 6351, točka 15 in zgoraj navedena sodba Kalanke, točka 18).

27     Tako odobri državne ukrepe v zvezi z dostopom do zaposlitve vključno z napredovanjem, ki s tem, da dajejo določeno prednost ženskam imajo namen izboljšati njihove možnosti, da enakovredno z moškimi tekmujejo na trgu delovne sile in se uveljavljajo v poklicu (zgoraj navedena sodba Kalanke, točka 19).

28     Kakor je Svet navedel v tretji uvodni izjavi preambule k Priporočilu 84/635/EGS z dne 13. decembra 1984 o spodbujanju pozitivnih ukrepov za ženske (UL L 331, str. 34), „obstoječi predpisi o enaki obravnavi, katerih namen je zagotavljanje pravic posameznikom, so nezadostni za odstranjevanje vseh obstoječih neenakosti, če vlade, socialni partnerji in drugi zadevni organi ne ukrepajo vzporedno, da bi preprečili posledice pristranskosti pri zaposlovanju žensk, ki so posledica stališč, vedenja in struktur v družbi“ (sodba Kalanke, točka 20).

29     Pokrajina in več vlad je opozorilo na to, da je videti, da tudi kadar so moški in ženski kandidati enako kvalificirani, večkrat napredujejo moški kot ženske, predvsem zaradi predsodkov in stereotipov o vlogi in sposobnosti žensk pri delu in zaradi strahu, da bodo ženske na primer pogosteje prekinile svojo kariero, da bodo zaradi gospodinjskih in družinskih obveznosti manj fleksibilne pri svojem delovnem času, ali da bodo pogosteje odsotne z dela zaradi nosečnosti, rojevanja ali dojenja.

30     Zaradi tega samo dejstvo, da sta moški kandidat in ženska kandidatka enako kvalificirana, ne pomeni, da imata enake možnosti.

31     Iz tega sledi, da lahko nacionalno pravilo, po katerem imajo ženske kandidatke za napredovanje, ki so enako kvalificirane kot moški kandidati, ob upoštevanju določbe o odprtju, prednost v sektorjih, kjer jih je premalo, sodi na področje uporabe člena 2(4), če takšno pravilo pri ženskih kandidatkah preprečuje posledice zgoraj opisanih pristranskih stališč in vedenja, ter tako znižuje dejansko število primerov neenakosti, ki lahko obstajajo v resničnosti socialnega življenja.

32     Vendar pa je treba spomniti, da člen 2(4) predstavlja odstopanje od pravice, ki jo določa ta direktiva, saj takšen državni ukrep, ki izrecno daje prednost ženskim kandidatkam, ne more zagotoviti absolutne in brezpogojne prednosti žensk pri napredovanju, če ne gre čez omejitve izjeme, predpisane v tej določbi (zgoraj navedena sodba Kalanke, točki 21 in 22).

33     Za razliko od ureditve, za katero gre v sodbi Kalanke, nacionalna ureditev, ki vsebuje določbo o odprtju, kot je tista v postopku v glavni stvari, ne prekorači teh omejitev, če v vsakem posameznem primeru moškim kandidatom, ki so enako kvalificirani kot ženske kandidatke, zagotavlja, da se kandidature presodi objektivno in da se pri tem upošteva vsa merila vezana na osebo posameznega kandidata, ter da prednost ženskih kandidatk ne bo upoštevana v primeru, ko eno ali več meril prevesi tehtnico v prid moškemu kandidatu. Vendar je treba v zvezi s tem upoštevati, da ta merila ne smejo diskriminirati ženskih kandidatk.

34     Predložitveno sodišče je tisto, ki mora določiti, ali so izpolnjeni pogoji na podlagi preučitve obsega sporne določbe, kakor jo je izvršila Pokrajina.

35     Predložitvenemu sodišču je torej treba odgovoriti, da člen 2(1) in (4) Direktive ne nasprotuje nacionalnemu pravilu, ki v primeru, ko je na ravni ustreznega delovnega mesta v sektorju javnih služb manj žensk kot moških, in ko so ženski in moški kandidati za to delovno mesto enako kvalificirani glede sposobnosti, usposobljenosti in učinkovitosti pri delu, zahteva, da imajo ženske kandidatke prednost pri napredovanju, razen če razlogi vezani na osebo posameznega moškega kandidata ne prevesijo tehtnice njemu v prid, če:

–       to pravilo moškim kandidatom, ki so enako kvalificirani kot ženske kandidatke, v vsakem posameznem primeru zagotavlja, da se kandidature presodi objektivno in da se pri tem upošteva vsa merila vezana na osebo posameznih kandidatov, in da prednost ženskih kandidatk ne bo upoštevana v primeru, ko eno ali več teh meril prevesi tehtnico v prid moškemu kandidatu, in

–       takšna merila ne diskriminirajo ženskih kandidatk.

 Stroški

36     Stroški španske, francoske, nizozemske, avstrijske, finske, švedske, norveške vlade in vlade Združenega kraljestva ter Komisije Evropske skupnosti, ki so Sodišču predložile svoja stališča, se ne povrnejo. Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred nacionalnim sodiščem, to odloči o stroških.

Iz teh razlogov je

SODIŠČE

v odgovor na vprašanje, ki mu ga je Verwaltungsgericht Gelsenkirchen postavilo s sklepom z dne 21. decembra 1995, razsodilo :

Člen 2(1) in (4) Direktive Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev ne nasprotuje nacionalnemu pravilu, ki v primeru, ko je na ravni ustreznega delovnega mesta v sektorju javnih služb manj žensk kot moških, in ko so ženski in moški kandidati za to delovno mesto enako kvalificirani glede sposobnosti, usposobljenosti in učinkovitosti pri delu, zahteva, da imajo ženske kandidatke prednost pri napredovanju, razen če razlogi vezani na osebo posameznega moškega kandidata ne prevesijo tehtnice njemu v prid, če:

–       to pravilo moškim kandidatom, ki so enako kvalificirani kot ženske kandidatke, v vsakem posameznem primeru zagotavlja, da se kandidature presodi objektivno in da se pri tem upošteva vsa merila vezana na osebo posameznih kandidatov, in da prednost ženskih kandidatk ne bo upoštevana v primeru, ko eno ali več teh meril prevesi tehtnico v prid moškemu kandidatu,

–       takšna merila ne diskriminirajo ženskih kandidatk.

Razglašena na javni obravnavi v Luksemburgu dne 11. novembra 1997.

* Jezik postopka: nemščina.