Nekdanji člani
José Luis da Cruz Vilaça
José Luis da Cruz Vilaça

Rojen leta 1944; diploma iz prava in magisterij iz politične ekonomije z univerze v Coimbri; doktor mednarodne ekonomije (Université de Paris I - Panthéon Sorbonne); obvezno služenje vojaškega roka, opravljeno na ministrstvu za mornarico (sodna služba, 1969-1972); profesor na katoliški univerzi in univerzi Nova v Lizboni; nekdanji profesor na univerzi v Coimbri in na univerzi Lusíada v Lizboni (direktor inštituta za evropske študije); član portugalske vlade (1980-1983): državni sekretar na notranjem ministrstvu in na predsedstvu ministrskega sveta, državni sekretar za evropske zadeve; poslanec v portugalskem parlamentu, podpredsednik skupine krščanskih demokratov; generalni pravobranilec na Sodišču (1986-1988); predsednik Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (1989-1995); odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Lizboni, specialist za evropsko in konkurenčno pravo (1996-2012); član delovne skupine za prihodnost sodnega sistema Evropskih skupnosti „Groupe Due" (2000); predsednik disciplinske komisije na Evropski komisiji (2003-2007); predsednik portugalskega združenja za evropsko pravo (od l. 1999); sodnik na Sodišču od 8. oktobra 2012.

Massimo PILOTTI
Massimo PILOTTI

Rojen 1. avgusta 1879 v Rimu; italijanski državljan; doktorat iz prava, sodnik (1901); sodnik na sodišču v Rimu (1913); svetnik na sodišču druge stopnje v Rimu (1923); svetovalec na kasacijskem sodišču (1926); prvi častni predsednik sodišča druge stopnje v Trstu (1930); generalni tožilec na kasacijskem sodišču (1944); predsednik Tribunale superiore delle acque pubbliche (1948); prvi častni predsednik kasacijskega sodišča (1949); namestnik generalnega sekretarja Društva narodov (1932–1937); predsednik mednarodnega inštituta za unifikacijo zasebnega prava (1944); član stalnega arbitražnega sodišča v Haagu (1949); predsednik Sodišča (1952–1958); umrl 29. aprila 1962.

Paul J. Mahoney
Paul J. Mahoney

Rojen leta 1946; študij prava (Master of Arts, univerza Oxford, 1967; Master of Laws, University College London, 1969); predavatelj na University College London (1967-1973); barrister (London, 1972-1974); administrator, glavni administrator na Evropskem sodišču za človekove pravice (1974-1990); gostujoči profesor prava na univerzi v Saskatchewanu, Saskatoon, Kanada (1988); vodja osebja pri Svetu Evrope (1990-1993); vodja oddelka (1993-1995), namestnik sodnega tajnika (1995-2001), sodni tajnik Evropskega sodišča za človekove pravice (2001-september 2005); predsednik Sodišča za uslužbence od 6. oktobra 2005 do 6. oktobra 2011.

Donal Patrick Michael Barrington
Donal Patrick Michael Barrington

Rojen leta 1928; irski državljan; Senior Counsel (višji pravni svetovalec), strokovnjak za ustavno in trgovinsko pravo; sodnik High Court; predsednik generalnega sveta odvetniške zbornice Irske; član upravnega sveta King's Inns; predsednik izobraževalne komisije sveta King's Inns; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 10. januarja 1996; umrl 3. januarja 2018.

Petrus SERRARENS
Petrus SERRARENS

Rojen 12. novembra 1888 v Dordrechtu; nizozemski državljan; generalni sekretar mednarodne konfederacije krščanskih sindikatov (1920–1952); odposlanec na številnih mednarodnih konferencah o delu, pomočnik v upravnem svetu mednarodnega urada za delo, predsednik komisije za socialne zadeve Sveta Evrope, član prvega senata (1929) in drugega senata (1939–1952) états généraux; sodnik na Sodišču ESPJ od 4. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; umrl 26. avgusta 1963.

Sean Van Raepenbusch
Sean Van Raepenbusch

Rojen leta 1956; diploma iz prava (Université libre de Bruxelles, 1979); specializacija iz mednarodnega prava (Bruselj, 1980); doktor pravnih znanosti (1989); odgovorni pravne službe Société anonyme du canal et des installations maritimes de Bruxelles (1979-1984); uradnik na Komisiji Evropskih skupnosti (generalni direktorat za socialne zadeve 1984-1988); član pravne službe Komisije Evropskih skupnosti (1988-1994); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1994-2005); predavatelj na Centre universitaire de Charleroi (mednarodno in evropsko socialno pravo, 1989-1991), na univerzi v Mons-Hainautu (evropsko pravo, 1991-1997), na univerzi v Liègu (pravo evropskih uslužbencev, 1989-1991; pravo institucij Evropske unije, 1995-2005; evropsko socialno pravo, 2004-2005) in od leta 2006 na Université libre de Bruxelles (pravo institucij Evropske unije); avtor številnih strokovnih del o evropskem socialnem pravu in pravu institucij Evropske unije; sodnik na Sodišču za uslužbence od 6. oktobra 2005; predsednik Sodišča za uslužbence 7 oktober 2011 do 31. avgusta 2016.

Antonio SAGGIO
Antonio SAGGIO

Rojen 19. februarja 1934; italijanski državljan; sodnik sodišča prve stopnje v Neaplju; svetovalec na sodišču druge stopnje v Rimu in nato na kasacijskem sodišču; uslužbenec službe za zakonodajo na ministrstvu za pravosodje; predsednik splošnega odbora na diplomatski konferenci za izdelavo Luganske konvencije; strokovni sodelavec pri italijanskem generalnem pravobranilcu Sodišča; profesor na višji šoli za javno upravo v Rimu; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 17. septembra 1995; predsednik Sodišča prve stopnje od 18. septembra 1995 do 4. marca 1998; generalni pfravobranilec Sodišča od 5. marca 1998 do 6. oktobra 2000; umrl 26. januarja 2010.

Heikki Kanninen
Heikki Kanninen

Rojen leta 1952; diploma šole za visoke poslovne študije v Helsinkih in pravne fakultete univerze v Helsinkih; strokovni sodelavec na vrhovnem upravnem sodišču Finske; generalni sekretar odbora za reformo pravnega varstva v javni upravi; glavni administrator na vrhovnem upravnem sodišču; generalni sekretar pri odboru za reformo upravnega spora, svetovalec direktorata za zakonodajo ministrstva za pravosodje; namestnik sodnega tajnika Sodišča EFTE; strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti; sodnik na vrhovnem upravnem sodišču (1998-2005); član odbora za pritožbe beguncev; podpredsednik odbora za razvoj finskih sodnih institucij; sodnik na Sodišču za javne uslužbence (6. oktober 2005-6. oktober 2009); sodnik na Splošnem sodišču od 7. oktobra 2009; podpredsednik/ca od 17. septembra 2013.

Otto RIESE
Otto RIESE

Rojen 27. oktobra 1894 v Frankfurtu na Majni; nemški državljan; doktorat iz prava (1921); prisednik na Landgericht v Frankfurtu na Majni (1923); služba na ministrstvu za pravosodje (1925–1928); študij angleškega prava (London, 1928); predavatelj (1932), izredni profesor (1935), redni profesor (1949), dekan pravne fakultete (1950), častni profesor (1951) univerze v Lozani; predsednik senata Bundesgerichtshof v Karlsruheju; član mednarodne tehnične komisije strokovnjakov za zračno pravo (od 1926 naprej); sodnik na Sodišču ESPJ od 4. decembra do 6. oktobra 1958; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 6. februarja 1963; umrl 4. junija 1977.

David Alexander Ogilvy Edward
David Alexander Ogilvy Edward

Rojen 14. novembra 1934; britanski državljan; odvetnik (Škotska); Queen’s Counsel (Škotska); tajnik in nato blagajnik fakultete za odvetnike; predsednik posvetovalnega odbora; Salvesen profesor evropskih institucij in direktor Europa Institute, univerza v Edinburghu; posebni svetovalec stalnega odbora House of Lords za Evropske skupnosti; častni bencher na Gray’s Inn, London; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 9. marca 1992; sodnik Sodišča od 10. marca 1992 do 7. januarja 2004.

Haris Tagaras
Haris Tagaras

Rojen leta 1955; diploma iz prava (univerza v Solunu, 1977); specializacija iz evropskega prava (Institut d'études européennes de l'Université libre de Bruxelles, 1980); doktor pravnih znanosti (univerza v Solunu, 1984); pravnik lingvist pri Svetu Evropskih skupnosti (1980-1982); raziskovalec na centru za mednarodno in evropsko gospodarsko pravo v Solunu (1982-1984); administrator na Sodišču Evropskih skupnosti in na Komisiji Evropskih skupnosti (1986-1990); profesor prava Skupnosti, mednarodnega prava in prava človekovih pravic na univerzi Panteion v Atenah (od 1990); zunanji sodelavec za evropske zadeve na pravosodnem ministrstvu in član stalnega odbora za Lugansko konvencijo (1991-2004); član državne komisije za konkurenco (1999-2005); član državne komisije za pošto in telekomunikacije (2000-2002); član odvetniške zbornice v Solunu, odvetnik pri kasacijskem sodišču; ustanovni član Union des avocats européens (UAE); pridruženi član Académie internationale de droit comparé; sodnik Sodišča za javne uslužbence od 6. oktobra 2005 do 6. oktobra 2011.

Louis DELVAUX
Louis DELVAUX

Rojen 21. oktobra 1895 v Orp-le-Grand (Belgija); belgijski državljan; doktorat iz prava (1922); vpisan v odvetniško zbornico Louvain, nato Nivelles; poslanec območja Nivelles v Chambre des représentants (1936–1946); minister za kmetijstvo (1945); izstop iz politike (1946) in vrnitev v odvetniško zbornico (1946–1949), predsednik upravnega sveta Office des séquestres (1949–1953), cenzor nacionalne banke, do marca 1953 upravitelj nacionalne družbe za malo zemljiško lastnino, novinarstvo v letih 1931–1940 in 1944–1945: „Le vingtième siècle“, „Le Soir“, „La cité“; sodnik na Sodišču ESPJ od 4. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 8. oktobra 1967; umrl 24. avgusta 1976.

Heinrich Kirschner
Heinrich Kirschner

Rojen leta 1938; nemški državljan; sodnik v deželi Nordrhein-Westfalen, uradnik na ministrstvu za pravosodje (oddelek za pravo Skupnosti in pravo človekovih pravic); sodelavec v kabinetu danskega člana Komisije, nato v GD III (notranji trg); vodja oddelka za kazenske zadeve na zveznem ministrstvu za pravosodje; vodja kabineta ministra, nato direktor (Ministerialdirigent) pododdelka za kazenske zadeve; predavatelj na Univerzi v Saarbrucku; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do svoje smrti 6. februarja 1997.

Irena Boruta
Irena Boruta

Rojena leta 1950; diploma iz prava z univerze v Wrocławu (1972), doktorica pravnih znanosti (Łodz, 1982); odvetnica v odvetniški zbornici Republike Poljske (od leta 1977); gostujoča raziskovalka (univerza Paris X, 1987-1988; univerza v Nantesu, 1993-1994); strokovnjakinja „Solidarnosc" (1995-2000); profesorica delovnega in evropskega socialnega prava na univerzi v Łodzu (1997-1998 in 2001-2005), redna profesorica na visoki ekonomski šoli v Varšavi (2002), profesorica delovnega in socialnega prava na univerzi Cardinal Stefan Wyszynski v Varšavi (2002-2005); namestnica ministra za delo in socialne zadeve (1998-2001); članica pogajalskega odbora za pristop Republike Poljske k Evropski uniji (1998-2001); predstavnica poljske vlade pri Mednarodni organizaciji dela (1998-2001); avtorica več del o delovnem pravu in evropskem socialnem pravu; sodnica na Sodišču za uslužbence od 6. oktobra 2005 do 7. oktobra 2013.

 

Jacques RUEFF
Jacques RUEFF

Rojen 23. avgusta 1896 v Parizu; francoski državljan; splošni finančni inšpektor; član Institut de France; zunanji član Académie royale des sciences, des lettres et des beaux-arts v Belgiji in Académie nationale dei Lincei; finančni inšpektor (1923); profesor na inštitutu za statistiko univerze v Parizu (1923–1930); vodja misije kabineta g. Poincaréja, predsednika Sveta, minister za finance (1926); član ekonomskega in finančnega sektorja sekretariata Društva narodov (1927); finančni ataše na francoskem veleposlaništvu v Londonu (1930); profesor na École libre des sciences politiques (od 1933 naprej): pomočnik direktorja za splošno gibanje sredstev na ministrstvu za finance (1934); direktor za splošno gibanje sredstev (1936–1939); posebni sodnik pri državnem svetu (1936); namestnik guvernerja Banque de France (1939); pomočnik odposlanca na prvi in drugi skupščini Združenih narodov (1946); francoski član odbora Združenih narodov za gospodarstvo in zaposlitev (1946); častni predsednik Société d'économie politique de Paris in Société de statistique de Paris; častni predsednik Conseil international de la philosophie et des sciences humaines; sodnik na Sodišču ESPJ od 4. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 18. marca 1962. Ob ustanovitvi V. republike je vodil odbor strokovnjakov, ki jih je general de Gaulle najel za pripravo in izvedbo načrta za gospodarsko obnovo, katerega eden izmed najbolj odmevnih ukrepov je bila uvedba „franc lourd“. 1962–1974 je bil član Ekonomsko-socialnega sveta. Veliki križ častne legije, član Académie des sciences morales et politiques, Jacques Rueff, kancler Francoskega inštituta, je bil 30. aprila 1964 z 18 glasovi proti 6 za pesnika Andréja Berryja izvoljen na mesto Jeana Cocteauja v Francoski akademiji. 1. aprila 1965 ga je sprejel André Maurois. Umrl 23. aprila 1978.

Charles Léon HAMMES
Charles Léon HAMMES

Rojen 21. maja 1898 v Falku; luksemburški državljan; doktorat iz prava; odvetnik odvetniške zbornice v Luxembourgu (1922–1927); ataše ministrstva za pravosodje (1927–1929); mirovni sodnik (1929–1930); namestnik državnega pravobranilca (1930–1937), sodnik okrožnega sodišča (1937–1945); svetovalec višjega sodišča (1945–1952); sodnik v odboru za spore državnega sveta (1951–1952); izredni profesor na univerzi v Bruslju; strokovni sodelavec državnega sveta Velikega vojvodstva; član komisije Beneluksa za unifikacijo prava; predsednik nacionalnega odbora konference v Haagu o mednarodnem zasebnem pravu, predsednik Commission d'études législatives Velikega vojvodstva; sodnik na Sodišču ESPJ od 4. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 7. oktobra 1964; predsednik Sodišča od 8. oktobra 1964 do 9. oktobra 1967; predsednik arbitražnega sodišča združenja EGS in držav Afrike in Madagaskarja, pridruženih tej skupnosti (1965–1967); umrl 9. decembra 1967.

Christos Yeraris
Christos Yeraris

Rojen leta 1938; grški državljan; višji strokovni sodelavec pri Državnem svetu, nato sodnik pri Državnem svetu; član posebnega višjega sodišča; član sodišč za znamke; upravni svetovalec za uporabo prava Skupnosti; profesor prava Skupnosti na Državni šoli za javno upravo in na Inštitutu za stalno usposabljanje; sodnik Sodišča prve stopnje od 1. septembra 1989 do 18. septembra 1992.

Stéphane Gervasoni
Stéphane Gervasoni

Rojen leta 1967; diploma z Institut d'études politiques de Grenoble (1988) in École nationale d'administration (1993); auditeur pri Conseil d'État (sodnik poročevalec na oddelku za spore, 1993-1997, in član oddelka za socialne zadeve, 1996-1997), maître des requêtes pri Conseil d'État (1996-2008); docent na Institut d'études politiques de Paris (1993-1995); komisar vlade pri posebni pritožbeni komisiji za pokojnine (1994-1996); pravni svetovalec na ministrstvu za javne uslužbence in za mesto Pariz (1995-1997); generalni sekretar na prefekturi departmaja Yonne, podprefekt okrožja Auxerre (1997-1999); generalni sekretar na prefekturi departmaja Savoja, podprefekt okrožja Chambéry (1999-2001); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (2001-2005); imenovani član komisije za pritožbe Organizacije severnoatlantske pogodbe (NATO) (2001-2005); sodnik na Sodišču za uslužbence Evropske unije (2005-2011, predsednik senata 2008-2011); conseiller d'Etat, namestnik predsednika osmega senata oddelka za spore (2011-2013); član komisije za pritožbe Evropske vesoljske agencije (2011-2013); sodnik na Splošnem sodišču od 16. septembra 2013.

Adrianus VAN KLEFFENS
Adrianus VAN KLEFFENS

Rojen 14. oktobra 1899; nizozemski državljan; študij prava (Leyden); delo (2 leti) v generalnem sekretariatu Društva narodov v Ženevi; pomočnik sodnika sodišča v Amsterdamu; delo v mednarodnem pomorskem odboru; direktor oddelka za trgovinske sporazume ministrstva za gospodarstvo (1934); med vojno v ujetništvu, svojo funkcijo na ministrstvu ponovno prevzel 1945; tesno povezan z razvojem evropske ekonomske integracije in glavni akter Nizozemske pri projektu zveze Beneluksa; sodnik na Sodišču ESPJ od 10. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; umrl 2. avgusta 1973.

Horstpeter Kreppel
Horstpeter Kreppel

Rojen leta 1945; univerzitetni študij v Berlinu, Münchnu, Frankfurtu na Majni (1966-1972); prvi državni izpit (1972); sodnik pripravnik v Frankfurtu na Majni (1972-1973 in 1974-1975); Collège d'Europe v Brugesu (1973-1974); drugi državni izpit (Frankfurt na Majni, 1976); uslužbenec zveznega urada za delo in odvetnik (1976); sodnik na delovnem sodišču (zvezna dežela Hessen, 1977-1993); nosilec predmeta na Fachhochschule für Sozialarbeit v Frankfurtu na Majni in na Verwaltungsfachhochschule v Wiesbadnu (1979-1990); nacionalni strokovnjak v pravni službi Komisije Evropskih skupnosti (1993-1996 in 2001-2005); ataše za socialne zadeve na veleposlaništvu Zvezne republike Nemčije v Madridu (1996-2001); sodnik na delovnem sodišču v Frankfurtu na Majni (februar-september 2005); sodnik na Sodišču za uslužbence od 6. oktobra 2005 do 13. april 2016.

Romain Schintgen
Romain Schintgen

Rojen leta 1939; univerzitetni študij na pravni fakulteti v Montpellierju in na fakulteti ekonomskih znanosti v Parizu; doktor prava (1964); odvetnik (1964); priznani odvetnik (1967); administrator (administrateur général) na ministrstvu za delo in socialno varnost; član (1978-1989) in nato predsednik (1988-1989) Ekonomsko socialnega sveta; direktor Sociẻtẻ nationale de crẻdit et d'investissement in Sociẻtẻ europẻenne des satellites (do 1989); član (1993-1995) in nato predsednik sveta Institut universitaire international Luxembourg (1995-2004); predavatelj na univerzi v Luxembourgu; predstavnik vlade v odboru Evropskega socialnega sklada, v posvetovalnem odboru za prost pretok delavcev in upravnem odboru Evropske fondacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (do 1989); sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 11. julija 1996; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 12. julija 1996 do 14. januarja 2008.

Cornelis Paulus Briët
Cornelis Paulus Briët

Rojen leta 1944; nizozemski državljan; sekretar oddelka za zavarovalno posredovanje pri D. Hudig & Co., nato podjetja Granaria BV; sodnik okrožnega sodišča v Rotterdamu; član Sodišča Nizozemskih Antilov; sodnik kantonalnega sodišča v Rotterdamu; podpredsednik okrožnega sodišča v Rotterdamu; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 17. septembra 1998.

Maria Isabel Rofes i Pujol
Maria Isabel Rofes i Pujol

Rojena leta 1956; študij prava (licenciatura en derecho, Universidad de Barcelona, 1981); specializacija s področja mednarodne trgovine (Mehika, 1983); študije evropskih integracij (gospodarska zbornica v Barceloni, 1985) in prava Skupnosti (Escola d'Administació Pública de Catalunya, 1986); javna uslužbenka na Generalitat de Catalunya (članica pravne službe ministrstva za industrijo in energijo, april 1984-avgust 1986); članica odvetniške zbornice v Barceloni (1985-1987); administratorka, nato glavna administratorka v oddelku za raziskave in dokumentacijo Sodišča Evropskih skupnosti (1986-1994); strokovna sodelavka na Sodišču (kabinet generalnega pravobranilca D. Ruiz-Jaraboja Colomerja, januar 1995-april 2004; kabinet sodnika U. Lõhmusa, maj 2004-avgusta 2009); predavateljica sodnega postopka v pravu Skupnosti na pravni fakulteti (Universitat Autònoma de Barcelona, 1993-2000); številne publikacije in predavanja o evropskem pravu socialne varnosti; članica odbora za pritožbe Urada Skupnosti za rastlinske sorte (2006-2009); sodnica na Sodišču za javne uslužbence od 7. oktobra 2009 do 13. april 2016.

Maurice LAGRANGE
Maurice LAGRANGE

Rojen 14. maja 1900 v Meudonu; francoski državljan; opravljen natečaj in vstop v državni svet, nižji strokovni sodelavec drugega razreda (1924), nižji strokovni sodelavec prvega razreda (1929), višji strokovni sodelavec (1934) pri državnem svetu, sodnik v oddelku za finance državnega sveta (1945); zastopnik vlade; kot pravni strokovnjak sodeloval pri pogajanjih, katerih rezultat je bil podpis Pogodbe o ustanovitvi ESPJ (1950); generalni pravobranilec na Sodišču ESPJ od 4. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; generalni pravobranilec na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 8. oktobra 1964; umrl 5. septembra 1986.

Bo Vesterdorf
Bo Vesterdorf

Rojen leta 1945; pravnik lingvist na Sodišču Evropskih skupnosti; referent v pravosodnem ministrstvu; sodnik prisednik; pravni svetovalec Stalnega predstavništva Danske pri Evropski gospodarski skupnosti; začasni sodnik na Østre Landsret (dansko pritožbeno sodišče); predstojnik »oddelka za ustavno in upravno pravo« pri pravosodnem ministrstvu; direktor oddelka na pravosodnem ministrstvu; docent; član Pripravljalnega odbora za človekove pravice Sveta Evrope (CDDH), nato član pisarne CDDH; leta 2004 član „Ad-hoc odbora za izobraževanje sodnikov in državnih tožilcev“ na Akademiji za evropsko pravo, Trier, Nemčija; sodnik na Sodišču prve stopnje od 25. septembra 1989; predsednik Sodišča prve stopnje od 4. marca 1998 do 17. septembra 2007.

Ezio Perillo
Ezio Perillo

Rojen leta 1950; doktorat iz pravnih znanosti in odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Padovi; asistent, nato potrjeni raziskovalec na področju civilnega in primerjalnega prava na pravni fakulteti univerze v Padovi (1977‑1982); predavatelj prava Skupnosti na Collegio Europeo (Parma, 1990‑1998) in na pravnih fakultetah univerze v Padovi (1985‑1987), univerze v Macerati (1991‑1994), univerze v Neaplju (1995) in državne univerze v Milanu (2000‑2001); član znanstvenega odbora Master in European integration univerze v Padovi; uradnik v direktoratu za knjižnico, raziskave in dokumentacijo Sodišča Evropskih skupnosti (1982‑1984); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti pri generalnem pravobranilcu G. F. Manciniju (1984‑1988); pravni svetovalec generalnega sekretarja Evropskega parlamenta E. Vincija (1988‑1993); vodja oddelka pravne službe Evropskega parlamenta (1995‑1999); direktor za zakonodajne zadeve in poravnave, medinstitucionalne odnose ter za odnose med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom (1999‑2004); direktor za zunanje odnose Evropskega parlamenta (2004‑2006); direktor za zakonodajne zadeve v pravni službi (2006‑2011); avtor številnih publikacij s področja italijanskega civilnega prava in prava Evropske unije; sodnik na Sodišču za uslužbence od 6. oktobra 2011 do 31. avgusta 2016; sodnik na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016.

Karl ROEMER
Karl ROEMER

Rojen 30. decembra 1899; nemški državljan; študij politične ekonomije in prava (Köln, München, Freiburg, Bonn); sodnik prisednik in sodnik (Köln, 1932); odvetnik v Berlinu do 1946; odvetnik na deželnem sodišču in višjem deželnem sodišču v Saarbrückenu; 1947–1952 dejavnost, namenjena zlasti tujemu pravu; zastopanje nemških interesov pred oblastmi in sodišči okupacijskega režima in pred tujimi oblastmi in sodišči; posebne misije za zvezno vlado pred oblikovanjem diplomatskih služb v tujini; sodelovanje pri opravilih posebnega urada „Denar in kredit“ v Homburgu, namenjenih za pripravo denarne reforme (1947–1948); generalni pravobranilec na Sodišču (1953–1973); umrl 21. decembra 1984.

René Barents
René Barents

Rojen leta 1951; diploma iz prava in specializacija iz ekonomije (univerza Erasmus v Rotterdamu, 1973); doktorat iz pravnih znanosti (univerza v Utrechtu, 1981); raziskovalec na področju evropskega prava in mednarodnega gospodarskega prava (1973‑1974) ter docent evropskega prava in gospodarskega prava na evropskem inštitutu univerze v Utrechtu (1974‑1979) in na univerzi v Leidnu (1979‑1981); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1981‑1986), vodja oddelka „Pravice na podlagi Kadrovskih predpisov“ v kadrovski službi Sodišča Evropskih skupnosti (1986‑1987); član pravne službe Komisije Evropskih skupnosti (1987‑1991); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1991‑2000); vodja oddelka (2000‑2009), nato direktor (2009‑2011) direktorata za raziskave in dokumentacijo Sodišča Evropske unije; redni profesor (1988‑2003) in zaslužni profesor (od leta 2003) evropskega prava na univerzi v Maastrichtu; svetovalec pritožbenega sodišča v 's-Hertogenboschu (1993‑2011); član kraljeve akademije znanosti Nizozemske (od leta 1993); številne publikacije na področju evropskega prava; sodnik na Sodišču za uslužbence od 6. oktobra 2011 do 31. avgusta 2016; sodnik na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016.

Rafael García-Valdecasas y Fernández
Rafael García-Valdecasas y Fernández

Rojen leta 1946, Abogado del Estado (v mestih Jaén in Granada), sekretar Upravnega gospodarskega sodišča v mestu Jaén, nato v Córdobi, odvetnik (v mestih Jaén in Granada); predstojnik pravne službe za zastopanje pred Sodiščem Evropskih skupnosti v španskem ministrstvu za zunanje zadeve; vodja španske delegacije v delovni skupini Sveta, ki je pripravljala ustanovitev Sodišča prve stopnje; sodnik na Sodišču prve stopnje od 25. septembra 1989 do 17. septembra 2007.

Rino ROSSI
Rino ROSSI

Rojen 14. avgusta 1889 v Chivenni; italijanski državljan; sodnik v Caragliju (1920) in Torinu (1924); predsednik sodišča v Rodiju (1928), dodeljen sodišču v Rimu (1934); sodnik konzularnega sodišča v Kairu (1936); uslužbenec na ministrstvu za zunanje zadeve (1940); predsednik sodišča druge stopnje v Rodiju (1941); svetnik na sodišču druge stopnje v Aquili, nato v Rimu (1945); član državnega tožilstva kasacijskega sodišča (1948); namestnik generalnega tožilca kasacijskega sodišča (1951), predsednik senata kasacijskega sodišča (1958); sodnik na Sodišču od 7. oktobra 1958 do 7. oktobra 1964; umrl 6. februarja 1974.

Jacques Biancarelli
Jacques Biancarelli

Rojen leta 1948; francoski državljan; inšpektor Uprave za javne prihodke; nižji strokovni sodelavec, nato višji strokovni sodelavec pri Državnem svetu; pravni svetovalec več ministrstev; predavatelj na več visokih šolah in na različnih inštitutih in univerzah; strokovni sodelavec pri Sodišču; vodja pravne službe pri Crédit Lyonnais; častni predsednik Evropskega združenja za bančno in finančno pravo; sodnik Sodišča prve stopnje od 15. septembra 1989 do 18. septembra 1995.

Kieran Bradley
Kieran Bradley

Rojen leta 1957; diploma iz prava (Trinity College, Dublin, 1975–1979); pomočnik raziskovalec senatorke Mary Robinson (1978–79 in 1980); štipendija „Pádraig Pearse“ za študij na Collège d'Europe (1979); podiplomski študij evropskega prava na Collège d'Europe (1979–1980); magisterij iz prava z univerze v Cambridgeu (1980–1981); pripravnik na Evropskem parlamentu (Luxembourg, 1981); strokovni sodelavec v tajništvu pravne komisije Evropskega parlamenta (Luxembourg, 1981–1988); član pravne službe Evropskega parlamenta (Bruselj, 1988–1995); strokovni sodelavec na Sodišču (1995–2000); docent za evropsko pravo na Harvard Law School (2000); član pravne službe Evropskega parlamenta (2000–2003), nato vodja oddelka (2003–2011) in direktor (2011); avtor številnih objav; sodnik na Sodišču za uslužbence od 6. oktober 2011 do 31. avgusta 2016.

Nicola CATALANO
Nicola CATALANO

Rojen 17. februarja 1910 v Castellaneti; italijanski državljan; doktorat iz prava (1932); odvetnik do 1939; po uspešnem natečaju vstop v „Avvocatura dello Stato“ in 1955 namestnik državnega generalnega pravobranilca; asistent na univerzi v Rimu (1939–1950); predstavnik vlade v založniški družbi „Il Giornale d'Italia“ (1944–1946); pravni svetovalec pri „Poligrafico dello Stato“ (1946–1948); zastopnik italijanske vlade v mirovnih komisijah po mirovni pogodbi (1948–1950); pravni svetovalec mednarodne cone v Tangerju (1951–1953) in visoke oblasti ESPJ (1953–1956); pravni strokovnjak italijanske delegacije za izdelavo Rimske pogodbe; avtor več pravniških publikacij; sodnik na Sodišču (1958–1961); umrl 5. avgusta 1984.

Andreas Matthias DONNER
Andreas Matthias DONNER

Rojen 15. januarja 1918 v Rotterdamu; nizozemski državljan; doktorat iz prava (1941); pravno sodelovanje s „Schoolraad voor de Scholen met de Bijbel“, po okupatorjevi prepovedi te ustanove svojo dejavnost opravljal na skrivaj (1941–1945); profesor javnega in upravnega prava na univerzi v Amsterdamu (od 1945 naprej); predsednik „Nederlandse Verening voor Administratief Recht“ (1948–1958); od 1955 naprej član Nizozemske kraljeve akademije znanosti; sodnik na Sodišču od 7. oktobra 1958 do 29. marca 1979, predsednik od 7. oktobra 1958 do 7. oktobra 1964; profesor ustavnega prava na univerzi v Groningenu (1979–1984); umrl 24. avgusta 1992.

Jesper Svenningsen
Jesper Svenningsen

Rojen leta 1966; študij prava (Candidatus juris), univerza v Aarhusu (1989); odvetniški kandidat pri pravnem svetovalcu danske vlade (1989‑1991); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti pri generalnemu pravobranilcu C. C. Gulmannu (1991‑1993); vpisan v imenik odvetniške zbornice Danske (1993); odvetnik pri pravnem svetovalcu danske vlade (1993‑1995); predavatelj evropskega prava na univerzi v Københavnu; docent na Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA) (Luksemburg, 1995‑1997); odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Bruslju (1997); docent, nato pa vršilec dolžnosti ravnatelja EIPA (Luxembourg, 1997‑1999); uradnik v pravni službi nadzornega organa Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) (1999‑2000); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti pri sodniku C. C. Gulmannu (2003‑2006), nato pri sodniku L. Bayu Larsnu (2006‑2013); sodnik na Sodišču za uslužbence od 7. oktobra 2013 do 31. avgusta 2016; sodnik na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016.

Koen Lenaerts
Koen Lenaerts

Rojen leta 1954; diploma in doktorat iz prava (Katoliška univerza Leuven); magister prava, magister javne uprave (Univerza Harvard); izredni profesor na Katoliški univerzi Leuven; gostujoči profesor na Univerzah Burundi, Strasbourg in Harvard; profesor na Collège d'Europe v Brugesu; strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti; odvetnik in član odvetniške zbornice Bruslja; sodnik na Sodišču prve stopnje od 25. septembra 1989 do 6. oktobra 2003; Sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2003; podpredsednik Sodišča od 9. oktobra 2012 do 8. oktobra 2015; predsednik Sodišča od 8. oktobra 2015.

Alberto TRABUCCHI
Alberto TRABUCCHI

Rojen 26. julija 1907 v Veroni; italijanski državljan; doktorat iz prava na univerzi v Padovi (1928); asistent na inštitutu za filozofijo prava v Padovi (1929); svobodni profesor civilnega prava (1935); profesor civilnega prava v Ferrari (1935–1942); izredni profesor civilnega prava v Benetkah (1941–1942); redni profesor civilnega prava v Padovi od 1942 naprej in predavatelj mednarodnega zasebnega prava na tej univerzi od leta 1953 naprej; direktor inštituta za zasebno pravo v Padovi od 1945 naprej; član „Istituto Veneto“ iz Benetk, akademije v Padovi, Veroni in Ferrari; sodnik od 8. marca 1962 do 12. decembra 1972, nato generalni pravobranilec od 9. januarja 1973 do 6. oktobra 1976; umrl 18. aprila 1998.

Christopher William Bellamy
Christopher William Bellamy

Rojen leta 1946; britanski državljan; barrister, Middle Temple; Queen's Counsel, specializacija v gospodarskem pravu, evropskem pravu in javnem pravu; soavtor prvih treh izdaj „Bellamy & Child, Common Market Law of Competition“; sodnik Sodišča prve stopnje od 10. marca 1992 do 15. decembra 1999.

João Sant
João Sant'Anna

Rojen leta 1957; diploma iz prava z univerze v Lizboni (1980); asistent za upravno pravo na univerzi v Lizboni (1979-1980); študij s področja industrijske lastnine na inštitutu Max-Planck v Münchnu (1982-1984); administrator, nato vodja oddelka na ministrstvu za notranje zadeve (1980-1986); član lizbonske odvetniške zbornice (1981-1986); v Evropskem parlamentu, upravni uslužbenec na generalnem direktoratu za informiranje in stike z javnostjo (1986-1987), na generalnem direktoratu za raziskave in študije (1987-1992), na generalnem direktoratu za kadrovske zadeve, proračun in finance (1992-1996) in v pravni službi (1996-2000); vodja oddelka za upravo in finance (2000-2007), nato vodja pravnega oddelka (2007-2011) in direkcije A (2012-2015) pri Evropskem varuhu človekovih pravic; sodnik na Sodišču za uslužbence od 13. do 31. avgusta 2016.

Alexander Kornezov
Alexander Kornezov

Rojen leta 1978; diploma iz prava z univerze Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (2002) in Master of Laws iz evropskega prava s Collège d'Europe (Brugge, 2004); doktorat iz pravnih znanosti (2008); odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Bruslju (2004‑2006); docent procesnega prava Evropske unije na univerzi za nacionalno in svetovno ekonomijo v Sofiji (2008‑2012) in univerzi Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (2010‑2013); izredni profesor prava Evropske unije in mednarodnega zasebnega prava na bolgarski akademiji znanosti (od leta 2014); gostujoči predavatelj na univerzi v Cambridgeu in na KU Leuven; strokovni sodelavec na Sodišču Evropske unije (2007‑2016); ustanovitelj in član upravnega odbora bolgarskega združenja za evropsko pravo; glavni urednik revije za evropsko pravo Evropeiski praven pregled; avtor številnih publikacij s področja evropskega prava; sodnik na Sodišču za uslužbence od 13. aprila 2016 do 31. avgusta 2016, sodnik na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016.

Andreas Kalogeropoulos
Andreas Kalogeropoulos

Rojen leta 1944; grški državljan; odvetnik (Atene); strokovni sodelavec pri sodnikih Chlorosu in Kakourisu pri Sodišču; profesor javnega prava in prava Skupnosti (Atene); pravni svetovalec; prvi ataše pri Računskem sodišču; sodnik Sodišča prve stopnje od 18. septembra 1992 do 17. septembra 1998.

Robert LECOURT
Robert LECOURT

Rojen 19. septembra 1908; francoski državljan; doktorat iz prava; odvetnik na Cour d'appel v Parizu; rezervni stotnik; član vodilnega odbora skrivnega gibanja „Résistance“ in član Gibanja za nacionalno osvoboditev; član Assemblée consultative provisoire; poslanec v Parizu (1945–1958); poslanec v Hautes - Alpes (november 1958); minister za pravosodje (večkrat v letih 1948–1958); državni minister, zadolžen za pomoč in sodelovanje med Francosko republiko in državami članicami Skupnosti, nato med čezmorskimi departmaji in čezmorskimi teritoriji in Saharo (januar 1959–avgust 1961); član izvršnega odbora evropskega gibanja; sodnik na Sodišču od 18. maja 1962 do 9. oktobra 1967; predsednik od 10. oktobra 1967 do 25. oktobra 1976; umrl 9. avgusta 2004.

Virpi TIILI
Virpi TIILI

Rojena leta 1942; doktorica pravnih znanosti na univerzi v Helsinkih; asistentka za civilno in gospodarsko pravo na univerzi v Helsinkih; direktorica za pravne zadeve in gospodarsko politiko osrednje trgovinske zbornice Finske; generalna direktorica uprave za varstvo potrošnikov Finske; članica več vladnih odborov in delegacij, med drugim predsednica nadzornega sveta za reklame o zdravilih (1988–1990), članica sveta za zadeve potrošnikov (1990–1994), članica sveta za konkurenco (1991–1994) in članica redakcijskega odbora Nordic Intellectual Property Law Review (1982–1990); sodnica Sodišča prve stopnje od 18. januarja 1995 do 6. oktobra 2009.

Waltraud Hakenberg
Waltraud Hakenberg

Rojena leta 1955; študij prava v Regensburgu in Ženevi (1974-1979); prvi državni izpit (1979); podiplomski študij prava Skupnosti na Collège d'Europe v Brugesu (1979-1980); sodnica pripravnica v Regensburgu (1980-1983); doktorica pravnih znanosti (1982); drugi državni izpit (1983); odvetnica v Münchnu in Parizu (1983-1989); uradnica na Sodišču Evropskih skupnosti (1990-2005); strokovna sodelavka na Sodišču Evropskih skupnosti (kabinet sodnika Janna, 1995-2005); poučevanje na več univerzah v Nemčiji, Avstriji, Švici in Rusiji; častna profesorica na univerzi Saarland (od 1999); članica različnih odborov, združenj in pravnih komisij; številne objave o pravu in sodni praksi Skupnosti; sodna tajnica Sodišča za uslužbence od 30. novembra 2005 do 31. avgust 2016.

Walter STRAUSS
Walter STRAUSS

Rojen 15. junija 1900 v Berlinu, nemški državljan, doktorat iz prava (Heidelberg, 1924); pomožni sodnik na berlinskih sodiščih; zaposlen na ministrstvu za gospodarstvo (1928–1935); strokovnjak za gospodarstvo; direktor uprave berlinskih bolnišnic; državni sekretar za zvezne zadeve v deželni vladi Hessen, član direktorata deželnih vlad ameriške zasedbene cone v Stuttgartu (1946); namestnik direktorja (1947–1948), nato vodja pravne službe (1948–1949) v upravi za gospodarstvo skupnega gospodarskega območja; član parlamentarnega posvetovalnega odbora (1948–1949); državni sekretar v zveznem ministrstvu za pravosodje (1949–1963); sodnik na Sodišču od 6. februarja 1963 do 28. oktobra 1970; umrl 1. januarja 1976.

Josef Azizi
Josef Azizi

Rojen leta 1948; doktorat iz pravnih znanosti ter magisterij iz sociologije in ekonomije z univerze na Dunaju; predavatelj na ekonomski univerzi na Dunaju, na pravni fakulteti univerze na Dunaju in na več drugih univerzah; častni profesor na pravni fakulteti univerze na Dunaju; ministrski svetnik in predstojnik oddelka v uradu zveznega kanclerja; član usmerjevalnega odbora za pravno sodelovanje Sveta Evrope (CDCJ); zastopnik pred Verfassungsgerichtshof (ustavno sodišče) v postopkih presoje ustavnosti zveznih zakonov; koordinator, pristojen za prilagoditev avstrijskega zveznega prava pravu Skupnosti; sodnik na Splošnem sodišču od 18. januarja 1995 do 16. septembra 2013.

Riccardo MONACO
Riccardo MONACO

Rojen 2. januarja 1909; italijanski državljan; doktorat iz prava na univerzi v Torinu (1930); svobodni docent za mednarodno pravo (1933); predavatelj na univerzi v Torinu; redni profesor mednarodnega prava na univerzi v Cagliariju (1939–1940), nato v Modeni (1940–1942); redni profesor na pravni fakulteti v Torinu (1942–1956); redni profesor mednarodnih organizacij na fakulteti za politične vede na univerzi v Rimu (1956–1964); sodnik na sodišču v Torinu; sodnik pri državnem svetu (po 1948); predsednik častne sekcije državnega sveta (1956); generalni sekretar za diplomatske spore in vodja pravne službe; član inštituta za mednarodno pravo, član stalnega arbitražnega sodišča; sodnik na Sodišču od 8. oktobra 1964 do 3. februarja 1976; umrl 18. januarja 2000.

Joseph GAND
Joseph GAND

Rojen 28. februarja 1913; francoski državljan; diploma iz prava; podiplomski študij iz javnega prava in politične ekonomije; diploma École libre des sciences politiques; 1963 opravljen izpit za nižjega strokovnega sodelavca pri državnem svetu; zastopnik vlade v oddelku državnega sveta za reševanje sporov (1947–1950, 1957–1960 in 1962–1964); generalni direktor uprave in javne službe (februar 1959–april 1961); docent na École nationale d'administration (1947–1958) in profesor na Institut d'études politiques v Parizu (1958–1962); generalni pravobranilec na Sodišču od 8. oktobra 1964 do 6. oktobra 1970; umrl 4. oktobra 1974.

Pernilla Lindh
Pernilla Lindh

Rojena leta 1945; diplomirana pravnica (univerza v Lundu); strokovna sodelavka in sodnica na prvostopenjskem sodišču v Trollhättanu (1971-1974); strokovna sodelavka na pritožbenem sodišču v Stockholmu (1974-1975); sodnica na prvostopenjskem sodišču v Stockholmu (1975); svetovalka za pravne in administrativne zadeve pri predsedniku pritožbenega sodišča v Stockholmu (1975-1978); posebna odposlanka pri Domstolverket (nacionalna sodna uprava) (1977); svetovalka na uradu ministra za pravosodje (Justice Chancellor) (1979-1980); sodnica prisednica na pritožbenem sodišču v Stockholmu (1980-1981); pravna svetovalka ministrstva za trgovino (1981-1982); pravna svetovalka, nato direktorica in generalna direktorica pravne službe na ministrstvu za zunanje zadeve (1982-1995); naziv veleposlanice leta 1992; podpredsednica Marknadsdomstol; odgovorna za pravna in institucionalna vprašanja med pogajanji EGP (podpredsednica, nato predsednica skupine EFTA) in med pogajanji za pristop Kraljevine Švedske k Evropski uniji; sodnica na Sodišču prve stopnje od 18. januarja 1995 do 6. oktobra 2006; sodnica na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2006 do 6. oktobra 2011.

André Potocki
André Potocki

Rojen leta 1950; francoski državljan; generalni sekretar prvega predsedovanja kasacijskega sodišča (1988); podpredsednik Tribunal de grande instance de Paris (1990); vodja službe za evropske in mednarodne zadeve pri ministrstvu za pravosodje (1991); svetovalec Cour d'appel de Paris in pridruženi profesor na Univerzi Paris X-Nanterre (1994); sodnik Sodišča prve stopnje od 18. septembra 1995 do 19. septembra 2001.

Josse J. MERTENS de WILMARS
Josse J. MERTENS de WILMARS

Rojen 22. junija 1912 v St-Niklaas Waasu; belgijski državljan; doktorat iz prava (1934); odvetnik, član Raad van de Orde (1935); doktorat iz političnih in diplomatskih ved (1945); član kabineta in nato predsednik „Vlaamse Conferentie van de Balie“; član Predstavniškega doma (1951–1961); član parlamentarnih komisij za zunanje zadeve, pravo in ustavne spremembe; izredni profesor na pravni fakulteti na univerzi v Louvainu; sodnik na Sodišču od 9. oktobra 1967 do 29. oktobra 1980, predsednik od 30. oktobra 1980 do 10. aprila 1984; umrl 1. avgusta 2002.

Pierre PESCATORE
Pierre PESCATORE

Rojen 20. novembra 1919 v Luxembourgu; luksemburški državljan; doktorat iz prava; pravni svetovalec, politični direktor in generalni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve (1946–1967); predavatelj na pravni fakulteti univerze v Liègeu (1951); soustanovitelj inštituta za evropski pravni študij na univerzi v Liègeu (1963); izredni profesor in nosilec katedre prava Evropskih skupnosti (1965); pridruženi član inštituta za mednarodno pravo v času zasedanja v Varšavi (1965); član oddelka za etiko in politične vede na inštitutu Velikega vojvodstva (1967); sodnik na Sodišču od 9. oktobra 1967 do 7. oktobra 1985; umrl 2. februarja 2010.

Rui Manuel Gens de Moura Ramos
Rui Manuel Gens de Moura Ramos

Rojen leta 1950; portugalski državljan; profesor na pravni fakulteti v Coimbri in na pravni fakulteti katoliške Univerze v Portu; predstojnik katedre Jean Monnet; nosilec predavanj (v francoščini) na Akademiji za mednarodno pravo v Haagu (1984) in gostujoči profesor na pravni fakulteti Univerze Paris I (1995); predstavnik portugalske vlade pri Komisiji Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (Cnudci), pri Haaški konferenci o mednarodnem zasebnem pravu, pri Mednarodni komisiji za osebni status in pri Odboru za vprašanja državljanstva pri Svetu Evrope; član Inštituta za mednarodno pravo; sodnik Sodišča prve stopnje od 18. septembra 1995 do 31. marca 2003.

Hans KUTSCHER
Hans KUTSCHER

Rojen 14. decembra 1911 v Hamburgu; nemški državljan; študij prava in državoznanstva (Gradec, Freiburg/Brisgau in Berlin); doktorat iz prava (1937, Königsberg/Pr.); uradnik na ministrstvu za gospodarstvo in promet; sekretar zakonodajno-pravnega odbora zveznega sveta in poravnalne komisije zveznega parlamenta in zveznega sveta; sodnik na ustavnem sodišču v Karlsruheju (1955–1970); častni profesor na univerzi v Heidelbergu; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 28. oktobra 1970 do 6. oktobra 1976; predsednik od 7. oktobra 1976 do 31. oktobra 1980; umrl 24. avgusta 1993.

John D. Cooke
John D. Cooke

Rojen leta 1944; leta 1966 postane barrister (odvetnik) na Irskem; prav tako barrister (odvetnik) v Angliji in Walesu, Severni Irski in Novem Južnem Walesu; odvetnik med letoma 1966 in 1996; leta 1980 postane član Inner Bar na Irskem (Senior Counsel) in leta 1991 v Novem Južnem Walesu; predsednik Sveta odvetniških združenj Evropske skupnosti (CCBE) med letoma 1985 in 1986; gostujoči profesor na pravni fakulteti University College Dublin; član Chartered Institute of Arbitrators; predsednik Royal Zoological Society na Irskem med letoma 1987 in 1990; član uprave Honorable Society of Kings Inns, Dublin; častni član uprave Lincoln's Inn, London; sodnik na Sodišču prve stopnje od 10. januarja 1996 do 15. septembra 2008.

Alain Louis DUTHEILLET de LAMOTHE
Alain Louis DUTHEILLET de LAMOTHE

Rojen 25. avgusta 1919 v Limogesu; francoski državljan; doktorat iz prava; diploma iz angleškega leposlovja; nekdanji študent École nationale d'administration (1945–1947); nižji strokovni sodelavec, zatem višji strokovni sodelavec pri državnem svetu (1954); sodnik pri državnem svetu (1969); zastopnik vlade v oddelku državnega sveta za sporne zadeve (1957–1969) in na sodišču za spore (1965–1970); v posameznih obdobjih dodeljen odboru ministrov za evropsko gospodarsko sodelovanje (1948–1951), kabinetu predsednika Sveta (1952), kabinetu ministra za narodno obrambo (1952–1954), kabinetu pravosodnega ministra (1969–1970); delegacije v tujini v obliki tehnične pomoči; docent na École nationale d'administration in na Institut d'études politiques v Parizu; redno sodelovanje z več pravnimi revijami; generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 1970 do smrti 2. januarja 1972.

Jörg Pirrung
Jörg Pirrung

Rojen leta 1940; znanstveni asistent na Univerzi v Marburgu; doktor pravnih znanosti (Univerza v Marburgu); referent, kasneje predstojnik referata za mednarodno zasebno pravo, nazadnje predstojnik pododdelka za civilno pravo v Zveznem pravosodnem ministrstvu; član Upravnega sveta pri Unidroit (1993–1998); predsednik komisije Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu za izdelavo Konvencije o varstvu otrok (1996); honorarni profesor na Univerzi v Trierju (mednarodno zasebno in procesno pravo, evropsko pravo); od leta 2002 član strokovnega sosveta Inštituta Max Planck za tuje in mednarodno zasebno pravo v Hamburgu; sodnik na Sodišču prve stopnje od 11. junija 1997 do 17. septembra 2007.

Henri MAYRAS
Henri MAYRAS

Rojen 29. marca 1920 v Charenton-le-Pontu (Val-de-Marne); francoski državljan; podiplomski študij javnega prava in politične ekonomije; predstavnik vlade v francosko-italijanski mirovni komisiji (1949 –1951); tehnični svetovalec v kabinetu pravosodnega ministra (1952–1953); nižji strokovni sodelavec pri Državnem svetu, zatem višji strokovni sodelavec (1954), sodnik pri Državnem svetu (1972); pravni svetovalec na francoskem veleposlaništvu v Maroku (1956–1958); zastopnik vlade v oddelku Državnega sveta za spore (1958–1961); predsednik upravnega senata vrhovnega sodišča v Maroku (1961–1964); direktor sodniških služb na ministrstvu za pravosodje (1964); docent na École nationale d'administration; predavatelj na pravni fakulteti v Rabatu; profesor na École marocaine d'administration; generalni pravobranilec Sodišča od 22. marca 1972 do 18. marca 1981; umrl 9. julija 1995.

Paolo Mengozzi
Paolo Mengozzi

Rojen leta 1938; profesor za mednarodno pravo in predstojnik katedre Jean Monnet za pravo Evropskih skupnosti Univerze v Bologni; doktor honoris causa Univerze Carlos III v Madridu; gostujoči profesor na univerzah Johns Hopkins (Bologna Center), St. Johns (New York), Georgetown, Paris-II, Georgia (Atene) in na Institut universitaire international (Luxembourg); koordinator programa European Business Law Pallas Program, ki se izvaja na Univerzi v mestu Nijmegen; član posvetovalnega odbora Komisije Evropskih skupnosti za javna naročila; državni podsekretar za industrijo in trgovino med polletnim italijanskim predsedovanjem Svetu; član delovne skupine Evropske skupnosti o Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) in direktor zasedanja Centra za raziskave Akademije mednarodnega prava v Haagu leta 1997, ki je bilo posvečeno WTO; sodnik na Sodišču prve stopnje od 4. marca 1998 do 3. maja 2006; generalni pravobranilec na Sodišču od 4. maja 2006.

Cearbhall O
Cearbhall O'DALAIGH

Rojen 12 . februarja 1911; irski državljan; diploma iz keltskih študij (University College, Dublin, 1933); barrister, King's Inn (1934); Senior Counsel (1945); bencher, King's Inn (1946); državni generalni pravobranilec (1946–1948 in 1951–1953); sodnik vrhovnega sodišča (1953–1961); predsednik vrhovnega sodišča (1961–1973); sodnik Sodišča (od 9. januarja 1973 do 12. decembra 1974); predsednik Irske (1974–1976); umrl 21. marca 1978.

Michail Vilaras
Michail Vilaras

Rojen leta 1950; odvetnik (1974–1980); nacionalni strokovnjak v pravni službi Komisije Evropskih skupnosti, nato administrateur principal (višji uradnik) v direkciji V (zaposlovanje, delovna razmerja, socialne zadeve); strokovni sodelavec nižje stopnje, strokovni sodelavec višje stopnje in od leta 1999 svetovalec pri državnem svetu; pridruženi član Posebnega vrhovnega sodišča Grčije; član grškega centralnega odbora za pripravo predlogov zakonov (1996–1998); direktor pravne službe v Generalnem sekretariatu grške vlade; sodnik Splošnega sodišča od 17. septembra 1998 do 25. oktobra 2010.

Arjen W. H. Meij
Arjen W. H. Meij

Rojen leta 1944; sodnik na vrhovnem sodišču Nizozemske (1996); sodnik in podpredsednik College van Beroep voor het bedrijfsleven (višje upravno sodišče za trgovino in industrijo) (1986); namestnik člana na Centrale Raad van Beroep (pritožbeno sodišče za socialno varnost) in na Tariefcommissie (komisija za carinsko tarifo); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1980); strokovni sodelavec za evropsko pravo na pravni fakulteti univerze v Groningenu in asistent raziskovalec na University of Michigan Law School; član mednarodnega sekretariata trgovinske zbornice v Amsterdamu (1970); sodnik Sodišča prve stopnje od 17. septembra 1998 do 13. septembra 2010.

Max SØRENSEN
Max SØRENSEN

Rojen 19. februarja 1913 v Kopenhagnu; danski državljan; študij prava na univerzi v Kopenhagnu in na Institut universitaire des Hautes études internationales v Ženevi; doktorat iz prava (1946); služba na danskem ministrstvu za zunanje zadeve, položaj v Bernu in Londonu (1938–1945); profesor mednarodnega in ustavnega prava na univerzi v Aarhusu (od 1947 naprej); sodnik ad hoc na meddržavnem sodišču za zadeve v zvezi s kontinentalno ploščo v Severnem morju (1968–1969); član stalnega arbitražnega sodišča; član Institut de droit international; sodnik Sodišča od 9. januarja 1973 do 8. oktobra 1979; umrl 11. oktobra 1981.

Gerhard REISCHL
Gerhard REISCHL

Rojen 17. julija 1918 v Münchnu; nemški državljan; doktorat iz prava na univerzi v Münchenu (1950); drugi državni izpit iz pravnih znanosti (1951); nadomestni sodnik, nato sodnik občinskega sodišča svetovalec na bavarskem državnem ministrstvu (1951-1954); sodnik občinskega sodišča v Münchnu (1954–1955); v službi ministrov, pooblaščenih za zastopanje Bavarske na zvezni ravni (1955–1956); višji vladni svetovalec, nato vladni direktor v uradu kanclerja v Münchnu (1956–1958); sodnik višjega državnega sodišča v Münchnu (1958–1961); poslanec v zveznem parlamentu (1961–1972); državni sekretar za odnose s parlamentom na zveznem ministrstvu za finance (1969–1971); član evropske skupščine (1971–1973); generalni pravobranilec Sodišča od 9. oktobra 1973 do 11. januarja 1984; umrl 16. aprila 1998.

Nicholas James Forwood
Nicholas James Forwood

Rojen leta 1948; diploma z univerze v Cambridgeu (BA 1969, MA 1973) (strojne znanosti in pravo); od leta 1970 vpisan v angleško odvetniško zbornico, odvetnik v Londonu (1971-1999) in v Bruslju (1979-1999); od leta 1981 vpisan v irsko odvetniško zbornico; leta 1987 pridobil naziv Queen's Counsel; leta 1998 imenovan za člana uprave (bencher) Middle Temple; zastopnik angleške in valižanske odvetniške zbornice pri svetu odvetniških združenj Evropske unije (CCBE) in predsednik stalne delegacije CCBE pri Sodišču (1995-1999); član vodstvenega organa World Trade Law Association in European Maritime Law Organisation (1993-2002); sodnik na Splošnem sodišču od 15. decembra 1999 do 7. oktobra 2015.

Hubert Legal
Hubert Legal

Rojen leta 1954, clan Conseil d'État (Francija), diplomant École normale supérieure Saint-Cloud in École nationale d'administration, profesor (»professeur agrégé«) za angleški jezik (1979–1985), porocevalec, nato »commissaire du gouvernement« pred raznimi senati Državnega sveta (1988–1993), pravni svetovalec stalnega predstavništva Francije pri Združenih narodih v New Yorku (1993–1997), strokovni sodelavec v kabinetu sodnika Puissocheta na Sodišcu Evropskih skupnosti (1997–2001), sodnik na Sodišcu prve stopnje od 19. septembra 2001 do 17. septembra 2007.

Jean-Pierre WARNER
Jean-Pierre WARNER

Rojen 24. septembra 1924; britanski državljan; februarja 1943 vstopil v britansko armado; rekrut v brigadi žandarjev; sodeloval v vojaških operacijah v Evropi in Aziji; vojaško kariero končal kot Acting Major (1947); diploma iz prava (B.A., 1948); vpisan med odvetnike Lincoln's Inna (januar 1950); Barrister pri Chancery Bar (1950–1972); bencher pri Lincoln's Inn (od 1966); svetnik, Royal Borough of Kensington (1959–1968); direktor Warner & Sons Ltd. in podružnic (1952–1970); Queen's Counsel (november 1972); generalni pravobranilec Sodišča od 9. januarja 1973 do 26. februarja 1981; umrl 1. februarja 2005.

Alexander J. MACKENZIE STUART
Alexander J. MACKENZIE STUART

Rojen 18. novembra 1924; britanski državljan; odvetnik pri Scottish Bar (1951); Queen's Counsel (1963); sodnik na „Court of Session“ (škotsko vrhovno sodišče, 1972); sodnik Sodišča od 9. januarja 1973 do 6. oktobra 1988; predsednik od 10. aprila 1984 do 6. oktobra 1988; v priznanje za njegove zasluge je bil povzdignjen v barona Združenega kraljestva z nazivom Lord Mackenzie-Stuart of Dean; umrl 1. aprila 2000.

Maria Eugénia Martins de Nazaré Ribeiro
Maria Eugénia Martins de Nazaré Ribeiro

Rojena leta 1956; študij v Lizboni, Bruslju in Strasbourgu; odvetnica na Portugalskem in v Bruslju; svobodna raziskovalka na Institut d'études européennes de l'université libre de Bruxelles; strokovna sodelavka pri J. C. Moitinhu de Almeidi, portugalskem sodniku na Sodišču (1986-2000), nato pri predsedniku Splošnega sodišča B. Vesterdorfu (2000-2003); sodnica na Splošnem sodišču od 31. marec 2003 do 19. septembra 2016.

Andreas O
Andreas O'KEEFFE

Rojen 4. oktobra 1912; irski državljan; LL. B., University College Dublin (1936); barrister, Kings Inns, Dublin (1935); višji pravni svetovalec („Senior Counsel“) (1951); višji sodnik na Kings Inns (1954); član parlamenta, izvoljen za državnega generalnega pravobranilca (1954 in 1957–1965); sodnik vrhovnega sodišča (1965); predsednik glavnega civilnega sodišča v Angliji in Walesu (1966); sodnik Sodišča od 12. decembra 1975 do 16. januarja; umrl 29. decembra 1994.

Franklin Dehousse
Franklin Dehousse

Rojen leta 1959; diploma iz prava (univerza v Liègeu, 1981); sodelavec (Fonds national de la recherche scientifique, 1985-1989); pravni svetovalec v poslanski zbornici (1981-1990); doktor pravnih znanosti (univerza v Strasbourgu, 1990); profesor (univerzi v Liègeu in Strasbourgu, Collège d'Europe, Institut royal supérieur de Défense, univerza Montesquieu v Bordeauxu; Collège Michel Servet univerz v Parizu; fakultete Notre-Dame de la Paix v Namurju); posebni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve (1995-1999); direktor evropskih študij na Institut royal des relations internationales (1998-2003); sodnik prisednik na Conseil d'État (2001-2003); svetovalec Evropske komisije (1990-2003); član Observatoire Internet (2001-2003); sodnik na Splošnem sodišču od 7. oktober 2003 do 19. septembra 2016.

Ena Cremona
Ena Cremona

Rojena leta 1936; diploma iz jezikov s kraljeve univerze na Malti (1955); doktorat iz pravnih znanosti s kraljeve univerze na Malti (1958); odvetnica na Malti od leta 1959; pravna svetovalka pri nacionalnem svetu za ženske (1964-1979); članica komisije za javne uslužbence (1987-1989); članica upravnega odbora Lombard Bank (Malta) Ltd, predstavnica države kot delničarke (1987-1993); članica volilne komisije od leta 1993; članica komisije za doktorate na pravni fakulteti kraljeve univerze na Malti; članica Evropske komisije proti rasizmu in netolerantnosti (ECRI) (2003-2004); sodnica na Splošnem sodišču od 12. maja 2004 do 22. marca 2012.

Giacinto BOSCO
Giacinto BOSCO

Rojen 25. januarja 1905 v Caseri; italijanski državljan; diploma iz prava, univerza v Neaplju (1925); podsekretar na ministrstvu za zunanje zadeve (1927–1932); profesor mednarodnega prava na univerzi v Rimu (1932); dekan pravne fakultete na univerzi v Urbinu (1932); profesor mednarodnega prava, univerza v Firencah (1933–1940), univerza v Rimu (1940–1975); direktor inštituta za mednarodno pravo ekonomsko-poslovne fakultete na univerzi v Rimu (po 1966); senator (1948–1972); državni podsekretar na ministrstvu za obrambo (1953–1958); podpredsednik Senata (1958–1960); minister za javno šolstvo (1960–1962); minister za pravosodje (1962–1963); minister za delo in socialno skrbstvo (1963–1964 in 1966–1968); minister brez listnice za zadeve Združenih narodov (1968–1969 in 1970); minister za finance (1969–1970); minister za pošto in telekomunikacije (1970–1972); sodnik Sodišča od 7. oktobra 1976 do 6. okotbra 1988; umrl 11. oktobra 1997.

Adolphe TOUFFAIT
Adolphe TOUFFAIT

Rojen 29. marca 1907 v Rennes; francoski državljan; podiplomski študij zasebnega prava; sodnik zastopnik državne uprave na Cour d'appel v Douai, nato v Parizu (1933–1936); sodnik zastopnik državne uprave na sodišču prve stopnje v Évreux (1936–1940); državni pravobranilec na sodišču prve stopnje v Évreux (1940); direktor službe za raziskave vojnih zločinov (1946); direktor kabineta ministra za obrambo (1947–1949); direktor, odgovoren za informatiko v kabinetu prvega ministra (1949–1953); direktor kabineta prvega ministra, podpredsednik Sveta (1953); sodnik zastopnik državne uprave na sodišču prve stopnje v Seine (1954–1956); direktor kabineta ministra za pravosodje (1957–1958); državni pravobranilec na sodišču prve stopnje v Seini (1958–1961); sodnik na Cour de cassation (1961); generalni inšpektor sodnih služb (1962); prvi predsednik Cour d'appel v Parizu (1962–1968); generalni tožilec na Cour de cassation (1968–1976); sodnik Sodišča od 26. oktobra 1976 do 6. oktobra 1982; umrl 12. marca 1990.

Daniel Šváby
Daniel Šváby

Rojen leta 1951; doktor prava (univerza v Bratislavi); sodnik sodišča prve stopnje v Bratislavi; sodnik pritožbenega sodišča za civilnopravne zadeve in podpredsednik pritožbenega sodišča v Bratislavi; član oddelka za civilno in družinsko pravo inštituta za pravo ministrstva za pravosodje; začasni sodnik vrhovnega sodišča za gospodarskopravne zadeve; član Evropske komisije za človekove pravice (Strasbourg); sodnik ustavnega sodišča (2000-2004); sodnik Sodišča prve stopnje od 12. maja 2004 do 6. oktobra 2009; sodnik Sodišča od 7. oktobra 2009.

Francesco CAPOTORTI
Francesco CAPOTORTI

Rojen 9. februarja 1925 v Neaplju; italijanski državljan; diplomirani pravnik (Neapelj, 1945); asistent na univerzi v Neaplju (1946–1952); doktorat iz mednarodnega prava (1951); predavatelj mednarodnega prava na univerzi v Neaplju (1951–1954); izredni profesor na inštitutu za javno pravo na univerzi v Cagliariju (1954); redni profesor mednarodnega prava na univerzi v Bariju (1955–1968); profesor mednarodnih organizacij na univerzi v Neaplju (1968); direktor Inštituta za javno pravo na ekonomsko-poslovni fakulteti te univerze (1970); profesor mednarodnega zasebnega prava na fakulteti za politične vede na univerzi v Rimu (1970–1976); sodnik Sodišča od 3. februarja do 6. oktobra 1976, nato generalni pravobranilec od 7. oktobra 1976 do 6. oktobra 1982; umrl 4. aprila 2002.

Vilenas Vadapalas
Vilenas Vadapalas

Rojen leta 1954; doktor pravnih znanosti (univerza v Moskvi); habilitacija iz pravnih znanosti (univerza v Varšavi); profesor na univerzi v Vilni: mednarodno pravo (od l. 1981), človekove pravice (od l. 1991) in pravo Skupnosti (od l. 2000); svetovalec vlade za zunanje zadeve (1991-1993); član koordinacijske skupine delegacije za pogajanja za pristop k Evropski uniji; generalni direktor oddelka vlade za evropsko pravo (1997-2004); profesor evropskega prava na univerzi v Vilni, nosilec katedre Jean Monnet; predsednik litovskega društva za študije o Evropski uniji; poročevalec parlamentarne delovne skupine za ustavno reformo, povezano s pristopom Litve; član mednarodne komisije pravnikov (april 2003); sodnik na Splošnem sodišču od 12. maja 2004 do 16. septembra 2013.

Küllike Jürimäe
Küllike Jürimäe

Rojena leta 1962; diploma iz prava z univerze v Tartuju (1981-1986); namestnica državnega tožilca v Talinu (1986-1991); diploma estonske diplomatske šole (1991-1992); pravna svetovalka (1991-1993) in generalna svetovalka pri trgovinski in industrijski zbornici (1992-1993); sodnica na višjem sodišču v Talinu (1993-2004); European Master na področju človekovih pravic in demokratizacije na univerzi v Padovi in univerzi v Nottinghamu (2002-2003); sodnica na Splošnem sodišču od 12. maja 2004 do 23. oktobra 2013; sodnica Sodišča od 23. oktobra 2013.

Thymen KOOPMANS
Thymen KOOPMANS

Rojen 11. avgusta 1929 v Amsterdamu; nizozemski državljan; doktorat iz prava (univerza v Amsterdamu, 1953); odvetnik in tožilec v Haarlemu (1953–1956); ataše ministrstva za pravosodje v Hagu (1956–1962); pravni svetovalec v pravni službi Sveta ES (1962–1965); redni profesor (1965–1978), dekan pravne fakultete (1973–1975) na univerzi v Leydnu; član nizozemske Kraljeve akademije znanosti (1978); sodnik pri Hoge Raad (1978–1979); sodnik Sodišča od 29. marca 1979 do 29. marca 1990; umrl 24. decembra 2015.

Ole DUE
Ole DUE

Rojen 10. februarja 1931; danski državljan; direktor na ministrstvu za pravosodje; začasni sodnik na sodišču druge stopnje; član danske delegacije na konferenci v Hagu o mednarodnem zasebnem pravu; sodnik Sodišča od 9. oktobra 1979 do 6. okotbra 1988; predsednik Sodišča od 7. oktobra 1988 do 6. oktobra 1994; umrl 21. januarja 2005.

Ottó Czúcz
Ottó Czúcz

Rojen leta 1946; doktorat iz pravnih znanosti z univerze v Szegedu (1971); referent na ministrstvu za delo (1971-1974); predavatelj in profesor (1974-1989), dekan pravne fakultete (1989-1990), prorektor (1992-1997) univerze v Szegedu; odvetnik; član uprave nacionalne pokojninske zavarovalnice; podpredsednik evropskega inštituta za socialno varnost (1998-2002); član znanstvenega sveta mednarodnega združenja za socialno varnost; sodnik na ustavnem sodišču (1998-2004); sodnik na Splošnem sodišču od 12. maj 2004 do 19. septembra 2016.

Irena Wiszniewska-Białecka
Irena Wiszniewska-Białecka

Rojena leta 1947; diploma iz prava z univerze v Varšavi (1965-1969); raziskovalka (asistentka, docentka, profesorica) na inštitutu pravnih znanosti poljske akademije znanosti (1969-2004); raziskovalka na Inštitutu Max Planck za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo v Münchnu (štipendija Foundation AvH; 1985-1986); odvetnica (1992-2000); sodnica na vrhovnem upravnem sodišču (2001-2004); sodnica na Splošnem sodišču od 12. maj 2004 do 19. septembra 2016; umrla 23. maja 2018.

Ulrich EVERLING
Ulrich EVERLING

Rojen 2. junija 1925 v Berlinu; nemški državljan; doktorat iz prava, univerza v Göttingenu (1952); služba na pravnem oddelku zveznega ministrstva za gospodarstvo (1953); vodja urada na evropskem oddelku zveznega ministrstva za gospodarstvo (1958); vodja evropske političnega oddelka (1970); lektor (1971), častni profesor (1975) na univerzi v Münstru; član izvršnega odbora „Deutsche Wissenschaftliche Gesellschaft für Europarecht“; član upravnega odbora za tuje javno pravo in za mednarodno pravo inštituta Max Planck v Heidelbergu; sodnik Sodišča od 6. oktobra 1980 do 6. oktobra 1988; umrl 20. septembra 2018.

Pieter VERLOREN van THEMAAT
Pieter VERLOREN van THEMAAT

Rojen 16. marca 1916 v Rotterdamu; nizozemski državljan; doktorat iz prava, univerza v Leydnu (1946); služba na ministrstvu za gospodarstvo in na ministrstvu za zunanje zadeve, med drugim kot generalni svetovalec ministra in direktorja za organizacijo trga (1945–1958); generalni direktor na Komisiji Evropskih skupnosti (1958–1967); profesor socialnega in gospodarskega prava na univerzi v Utrechtu (1967–1981); generalni pravobranilec Sodišča od 4. junija 1981 do 13. januarja 1986; umrl 4. julija 2004.

Verica Trstenjak
Verica Trstenjak

Rojena leta 1962; pravosodni izpit (1987); doktorica pravnih znanosti Univerze v Ljubljani (1995); profesorica (od leta 1996) teorije države in prava ter zasebnega prava; raziskovalka; doktorski študij na Univerzah v Zürichu, na Inštitutu za primerjalno pravo univerze na Dunaju, na Inštitutu Max Planck za mednarodno zasebno pravo v Hamburgu, na Svobodni univerzi v Amsterdamu; gostujoča profesorica na univerzi na Dunaju, v Freiburgu (Nemčija) in na Bucerius Law School v Hamburgu; vodja pravne službe (1994–1996) in državna sekretarka na Ministrstvu za znanost in tehnologijo (1996–2000); generalna sekretarka vlade (2000); od leta 2003 članica komisije za evropski civilni zakonik; nosilka raziskovalnega projekta Humboldt (Humboldtova ustanova); objavila več kot sto pravnih člankov in več knjig o evropskem in zasebnem pravu; nagrada Društva pravnikov Slovenije „pravnica leta 2003“; članica izdajateljskega sveta več pravnih revij; generalna sekretarka Zveze društev pravnikov Slovenije, članica več društev pravnikov, izmed teh Gesellschaft für Rechtsvergleichung; sodnica na Sodišču prve stopnje od 7. julija 2004 do 6. oktobra 2006; generalna pravobranilka na sodišča od 7. oktobra 2006 do 28. novembra 2012.

Enzo Moavero Milanesi
Enzo Moavero Milanesi

Rojen leta 1954; doktorat iz pravnih znanosti (univerza La Sapienza v Rimu); specialistični študij iz prava Skupnosti (Collège d'Europe, Brugge); član odvetniške zbornice, odvetnik (1978-1983); predavatelj prava Skupnosti na univerzah La Sapienza (1993-1996) in Luiss v Rimu (1993-1996 in 2002-2006) ter Bocconi v Milanu (1996-2000); svetovalec italijanskega predsednika vlade za vprašanja s področja Skupnosti (1993-1995); uradnik Evropske komisije: pravni svetovalec in nato vodja kabineta podpredsednika (1989-1992), vodja kabineta komisarja za notranji trg (1995-1999) in konkurenco (1999); direktor generalnega direktorata za konkurenco (2000-2002), namestnik generalnega sekretarja Evropske komisije (2002-2005), generalni direktor skupine političnih svetovalcev (BEPA) pri Evropski komisiji (2006); sodnik Splošnega sodišča od 3. maja 2006 do 15. novembra 2011.

Simone ROZÈS
Simone ROZÈS

Rojena 29. marca 1920 v Parizu; francoska državljanka; diploma iz prava, podiplomski študij javnega prava, politične ekonomije in političnih ved; redna atašejka ministrstva za pravosodje (1950); šefinja kabineta ministra za pravosodje (1958); podpredsednica Tribunal de grande instance v Parizu (1969); direktorica na ministrstvu za pravosodje (1973); upravnica École nationale de la magistrature (1974); predsednica Tribunal de grande instance v Parizu (1976); generalna pravobranilka Sodišča od 18. marca 1981 do 13. februarja 1984.

Fernand GRÉVISSE
Fernand GRÉVISSE

Rojen 28. julija 1924; francoski državljan; nižji in nato višji strokovni sodelavec pri Državnem svetu Francije; direktor na ministrstvu za pravosodje; generalni direktor za vode in gozdove; generalni direktor na generalnem sekretariatu vlade; sodnik pri Državnem svetu; predsednik prvega pododdelka oddelka za spore; profesor na inštitutu za politične vede; predsednik oddelka Državnega sveta za javna dela; sodnik Sodišča od 4. junija 1981 do 6. oktobra 1982 in od 7. oktobra 1988 do 6. oktobra 1994; umrl 11. januarja 2002.

Nils Wahl
Nils Wahl

Rojen leta 1961; magister prava, univerza v Stockholmu (1987); doktor pravnih znanosti, univerza v Stockholmu (1995); izredni profesor (docent) in nosilec katedre Jean Monet za evropsko pravo (1995); profesor za evropsko pravo na univerzi v Stockholmu (2001); odvetniški kandidat (1987-1989); generalni direktor izobraževalne ustanove (1993-2004); predsednik Nätverket för europarättslig forskning (švedsko združenje za študije evropskega prava) (2001-2006); član Rådet för konkurrensfrågor (svet za konkurenčno pravo) (2001-2006); sodnik na Hovrätten över Skåne och Blekinge (drugostopenjsko sodišče) (2005); sodnik na Splošnem sodišču od 7. oktobra 2006 do 28. novembra 2012; generalni pravobranilec na Sodišču od 28. novembra 2012.

Alexandros CHLOROS
Alexandros CHLOROS

Rojen 15. avgusta 1926 v Atenah; grški državljan; diplomiral iz pravne filozofije, univerza v Oxfordu; predavatelj na University College v Wales Aberystwythu (1954), nato na King's College v Londonu (1959); redni profesor primerjalnega prava na univerzi v Londonu (1966); doktorat iz prava („LL.D.“) na univerzi v Londonu (1972); direktor centra za evropsko pravo na King's College (1974); sodnik Sodišča od 12. januarja 1981 do svoje smrti, 15. novembra 1982.

Teodor Tchipev
Teodor Čipev

Rojen leta 1940; študij prava na univerzi St Kliment Ohridski v Sofiji (1961); doktor prava (1977); odvetnik (1963–1964); pravni svetovalec v državnem cestnem podjetju za mednarodni prevoz (1964–1973); raziskovalec na pravnem institutu bolgarske akademije znanosti (1973–1988); gostujoči profesor za civilni pravdni postopek na pravni fakulteti univerze St Kliment Ohridski v Sofiji (1988–1991); arbiter na arbitražnem sodišču trgovinske in industrijske zbornice (1988–2006); sodnik na ustavnem sodišču (1991–1994); gostujoči profesor na univerzi Paissiy Hilendarski v Plovdivu (februar 2001–2006); minister za pravosodje (1994–1995); gostujoči profesor za civilni pravdni postopek na novi bolgarski univerzi v Sofiji (1995–2006); sodnik Splošnega sodišča od 12. januarja 2007 do 29. junija 2010.

Gordon SLYNN
Gordon SLYNN

Rojen 17. februarja 1930; britanski državljan; barrister, Master of the Bench, nato Treasurer, Gray's Inn; Queen's Counsel; nižji pravni svetovalec na ministrstvu za delo, nižji in višji svetovalec na finančnem ministrstvu; matičar; sodnik na High Court (Queen's Bench Division); predsednik na Employment Appeal Tribunal (delovno sodišče druge stopnje); gostujoči profesor, univerza v Durhamu, Comellu (Združene države), Mercerju (Združene države), King's College, London; generalni pravobranilec Sodišča od 26. februarja 1981 do 6. oktobra 1988; sodnik od 7. oktobra 1988 do 10. marca 1992; umrl 7. aprila 2009.

Valeriu M. Ciucă
Valeriu M. Ciucă

Rojen leta 1960; diploma iz prava (1984), doktor prava (1997) (univerza Alexandre Jean Cuza v Iaşi); sodnik prvostopenjskega sodišča v Suceavi (1984–1989); vojaški sodnik vojaškega sodišča v Iaşi (1989–1990); profesor na univerzi Alexandre Jean Cuza v Iaşi (1990-2006); štipendija za specializacijo iz zasebnega prava na univerzi v Rennesu (1991–1992); docent na univerzi Petre Andrei v Iaşi (1999-2002); gostujoči profesor na Université Littoral Côte d'Opale (LAB. RII) (2006); sodnik Splošnega sodišča od 12. januarja 2007 do 26. novembra 2010.

Kai BAHLMANN
Kai BAHLMANN

Rojen 29. januarja 1927 v Düsseldorfu; nemški državljan; študij prava, univerza v Kölnu, Bonnu in Freiburgu (1947–1951); strokovni sodelavec na sodišču (1952–1956), nato sodnik prisednik (1956) na Oberlandesgericht (višje deželno sodišče) v Kölnu; znanstveni sodelavec na Bundesverfassungsgericht (zvezno ustavno sodišče) (1958–1960); svetovalec na Landsgericht (deželno sodišče) v Kölnu (1959); uradnik (1961), direktor oddelka za javno pravo (1969) na zveznem pravosodnem ministrstvu; sodnik Sodišča od 7. oktobra 1982 do 6. oktobra 1988; umrl 28. maja 2009.

Santiago Soldevila Fragoso
Santiago Soldevila Fragoso

Rojen leta 1960; diploma iz prava z Universidad Autónoma de Barcelona (1983); sodnik (1985); od l. 1992 sodnik, specializiran za upravne spore, na višjem sodišču na Kanarskih otokih, Santa Cruz de Tenerife (1992 in 1993) in na Audiencia Nacional (Madrid, maj 1998-avgust 2007), kjer je odločal o pravnih sredstvih v davčnih sporih (DDV), o pravnih sredstvih, vloženih zoper določbe predpisov ministrstva za gospodarstvo in njegove odločbe o državnih pomočeh ali premoženjski odgovornosti državne uprave, ter o pravnih sredstvih, vloženih zoper vse sporazume osrednjih gospodarskih regulatorjev na področju bančništva, borznih poslov, energetike, zavarovalništva in varstva konkurence; strokovni sodelavec na ustavnem sodišču (1993-1998); sodnik na Splošnem sodišču od 17. septembra 2007 do 16. septembra 2013.

G. Federico MANCINI
G. Federico MANCINI

Rojen 23. decembra 1927; italijanski državljan; redni profesor delovnega prava (Urbino, Bologna, Rim), primeljalnega zasebnega prava (Bologna); član višjega sodnega sveta (1976–1981); generalni pravobranilec Sodišča (1982–1988); sodnik od 7. oktobra 1988 do svoje smrti, 21. julija 1999.

Laurent Truchot
Laurent Truchot

Rojen leta 1962; diploma z Institut d'études politiques de Paris (1984); študent École nationale de la magistrature (1986-1988); sodnik na tribunal de grande instance v Marseillu (januar 1988-januar 1990); sodni uradnik oddelka za civilne zadeve na ministrstvu za pravosodje (januar 1990-junij 1992); namestnik vodje in nato vodja splošnega oddelka za konkurenco, potrošnike in preprečevanje goljufij na ministrstvu za gospodarstvo, finance in industrijo (junij 1992-september 1994); tehnični svetovalec ministra za pravosodje (september 1994-maj 1995); sodnik na tribunal de grande instance v Nîmesu (maj 1995-maj 1996); strokovni sodelavec pri generalnem pravobranilcu P. Légerju na Sodišču (maj 1996-december 2001); strokovni svetovalec na Cour de cassation (december 2001-avgust 2007); sodnik na Splošnem sodišču od 17. septembra 2007 do 16. septembra 2013.

Kevin O
Kevin O'Higgins

Rojen leta 1946; študij na Crescent College v Limericku, Clongowes Wood College, University College Dublin (B.A. degree in diploma iz evropskega prava) in na Kings Inns; vpisan v irsko odvetniško zbornico od leta 1968; barrister (1968-1982); Senior Counsel (Inner Bar of Ireland, 1982-1986); sodnik na Circuit court (1986-1997); sodnik na irskem High Court (1997-2008); bencher of Kings Inns; predstavnik Irske pri posvetovalnem svetu evropskih sodnikov (2000-2008); sodnik na Splošnem sodišču od 15. septembra 2008 do 16. septembra 2013.

Yves GALMOT
Yves GALMOT

Rojen 5. januarja 1931 v Parizu; francoski državljan; diploma iz prava, podiplomski študij javnega prava; diploma na École nationale d'administration (1956); nižji strokovni sodelavec pri Državnem svetu (1956); odgovoren za misijo, nato tehnični svetovalec za mladino in šport v kabinetu visokega komisarja (1961); višji strokovni sodelavec pri Državnem svetu (1962); zastopnik vlade v skupščini za spore v Državnem svetu (1964–1968); namestnik generalnega sekretarja, nato generalni sekretar rudarskega in kemijskega podjetja (1970–1974); upravni in finančni direktor Institut de recherche et de coordination acoustique/musique (IRCAM) (inštitut za akustične in glasbene raziskave in koordinacijo) v Centre Beaubourg (po 1974); sodnik pri Državnem svetu (junij 1981); pravni svetovalec v podjetju za raziskave in naftne dejavnosti (oktober 1981–1982); sodnik Sodišča od 7. oktobra 1982 do 6. oktobra 1988; umrl 3. oktobra 2017.

Andrei Popescu
Andrei Popescu

Rojen leta 1948; diploma iz prava z univerze v Bukarešti (1971); podiplomski študij mednarodnega delovnega prava in evropskega socialnega prava, univerza v Ženevi (1973-1974); doktorat iz pravnih znanosti z univerze v Bukarešti (1980); asistent pripravnik (1971-1973), asistent (1974-1985) in nato predavatelj delovnega prava na univerzi v Bukarešti (1985-1990); glavni raziskovalec na inštitutu za znanstvene raziskave na področju dela in socialne varnosti (1990-1991); namestnik generalnega direktorja (1991-1992), nato direktor (1992-1996) na ministrstvu za delo in socialno varnost; docent (1997), nato profesor na nacionalni šoli za politične in upravne študije v Bukarešti (2000); državni sekretar na ministrstvu za evropsko integracijo (2001-2005); vodja oddelka na zakonodajnem svetu Romunije (1996-2001 in 2005-2009); direktor in ustanovitelj romunske revije za evropsko pravo; predsednik romunskega društva za evropsko pravo (2009-2010); zastopnik romunske vlade pred sodišči Evropske unije (2009-2010); sodnik na Splošnem sodišču od 26. november 2010 do 19. septembra 2016.