Zgodovina stavb

sl  

Leta 1952 se je sicer govorilo o tem, da bi sedeže institucij ESPJ gostili mesti Liège in Bruselj, vendar je bilo nazadnje začasno izbrano mesto Luxembourg. Za Sodišče je ta izbira postala dokončna na zasedanju Sveta v Edinburgu leta 1992, na katerem so bili sedeži institucij dokončno določeni.

Leta 1952 je luksemburška vlada Sodišču za namestitev 57 zaposlenih dala na voljo vilo Vauban, ki stoji sredi mestnega parka v Luxembourgu, in še dve drugi stavbi.La Villa Vauban 1952 - 1959Vila Vauban 1952–1959

Leta 1959 je luksemburška vlada Sodišču ponudila stavbo, ki je pripadala luxembourški škofiji na Côte d'Eich in ki je bila dovolj velika, da je sprejela vse službe.

Côte d'Eich 1959 - 1972Côte d'Eich 1959–1972

Vendar je Luksemburg zaradi povečanja števila zaposlenih, ki je bilo skupno vsem institucijam Skupnosti, zlasti glede na prvo širitev Evropskih skupnosti, predvideno za leto 1973, za namestitev vseh institucij na enem mestu uredil planoto Kirchberg. Na tej planoti so dokončno zgrajene stavbe Sodišča.

Leta 1972 se je Sodišče z 223 osebami preselilo v palačo, ki jo je posebej zanj na planoti Kirchberg zgradila luksemburška država.

Ta palača, ki so jo zasnovali belgijska arhitekta Jamagne in Vander Elst ter luksemburški arhitekt Conzemius, je bila otvorjena 9. januarja 1973, z njo pa so bili članom Sodišča in njihovemu osebju zagotovljeni ustrezni prostori za delo.

Le Palais en 1973 Palača leta 1973

Zaradi povečevanja števila zaposlenih v instituciji so bili od leta 1979 njeni prostori prezasedeni. Za rešitev te težave je bilo treba najeti pisarne v stavbah drugih evropskih institucij. Potrebe Sodišča so se še povečale s pristopom Grčije (leta 1981), Španije, Portugalske (leta 1986), Avstrije, Finske in Švedske (leta 1995), pa tudi ob ustanovitvi Sodišča prve stopnje (leta 1989). Število zaposlenih, ki jih je bilo vedno več, se je s 626 leta 1988 povečalo na 837 leta 1994.

To je bil razlog, da so bili med letoma 1985 in 1994 zgrajeni trije prizidki palače, ki so jih zasnovali luksemburški arhitekti Fritsch, Herr in Huyberechts ter italijanski arhitekt Paczowski: stavba „Erasmus“ (otvorjena 5. oktobra 1988), stavba „Thomas More“ (otvorjena 12. februarja 1993) in, nazadnje, stavba „Themis“ (otvorjena 15. septembra 1994).

Zaradi prisotnosti azbesta v palači je bila ta stavba leta 1999 izpraznjena. Sodišče je moralo ponovno uporabiti druge stavbe, da bi lahko namestilo vse svoje zaposlene, za kar je bil uporabljen montažni objekt, imenovan „stavba T“, v katerem so delovale jezikovne službe (od leta 1999 do leta 2019).

Le bâtiment « T » Stavba „T“

Sodišče in luksemburški organi so hkrati z deli, povezanimi z odstranjevanjem azbesta iz palače, in glede na potrebe, ki so izhajale iz obsežne širitve, predvidene za leto 2004, začeli ambiciozen gradbeni projekt.

Ta novi projekt je sovpadal s spremembo politike Unije glede njenih stavb. Do tedaj je stavbe dala na voljo država gostiteljica; v primeru Sodišča luksemburški organi. Kot pri drugih institucijah je predvideno, da bo Sodišče pridobilo lastninsko pravico na vseh svojih prostorih. Sodišče se je zato zavezalo, da bo postalo lastnik svojih stavb po sistemu najem s poznejšim nakupom.

Na prošnjo luksemburških organov je francoski arhitekt Dominique Perrault pripravil projekt, osredotočen na prenovljeno palačo in prostor, odprt za javnost, v katerem so danes razpravne dvorane. Okoli palače so bili zgrajeni pravokoten „obroč“, namenjen kabinetom članov Sodišča, stolpa za službe institucije in galerija, ki povezuje vse stavbe kompleksa, ki so prav tako del novega arhitekturnega projekta.

Gradbena dela tega projekta so se začela konec leta 2003. Evropski uniji se je 1. maja 2004 pridružilo deset novih držav. Prihod osebja iz teh deset novih držav članic je zahteval novo potrebno logistično organizacijo: ponovno sta bila neizogibna začasni najem druge stavbe zunaj kompleksa in prizidek k stavbi T („T 2“) za sprejem pravnikov lingvistov iz novih držav članic.

Prenova palače ter gradnja obroča, galerije in dveh stolpov sta bili končani konec leta 2008, objekti pa otvorjeni 4. decembra istega leta. Površina kompleksa se je tako povečala s približno 85.000 m² na skoraj 200.000 m², število razpravnih dvoran se je povečalo s pet na enajst, število pisarn pa s 1000 na 2200.

Odprtje teh stavb je Sodišču omogočilo, da stavbe Erasmus, Thomas More in Themis prenovi pred njihovo ponovno zasedbo leta 2013.

Medtem je širitev Evropske unije, ki so se ji pridružile Romunija, Bolgarija (leta 2007) in Hrvaška (leta 2013), povzročila povečanje sodne dejavnosti Sodišča in povečanje števila njegovih članov (trije dodatni generalni pravobranilci na Sodišču (leta 2015) in postopna podvojitev števila članov Splošnega sodišča od leta 2016).

Zaradi tega povečanja se je spomladi 2016 začela gradnja tretjega stolpa.

Stolp Rocca je z 29 nadstropji in 118 metri višine najvišja stavba v Luksemburgu.

Z otvoritvijo stolpa Rocca septembra 2019 so vse službe Sodišča ponovno združene v enem nepremičninskem kompleksu.

Vue sur l’ensemble des bâtiments prise du nord-ouest