Sodna statistika Splošnega sodišča

Oglej si podrobne statistične podatke Splošnega sodišča PDF  

Statistični podatki o dejavnosti Splošnega sodišča v letu 2022 s komentarjem

Emmanuel Coulon, sodni tajnik Splošnega sodišča

 

Statistični podatki v zvezi s sodno dejavnostjo Splošnega sodišča so hkrati temeljni instrument za usmerjanje sodne dejavnosti, orodje za ocenjevanje učinkov odločitev v zvezi s sodnim odločanjem ter odraz – v smislu sodnih postopkov – zakonodajne in regulativne dejavnosti ter dejavnosti odločanja institucij in organov Evropske unije. Analiza teh številčnih podatkov, ki jih je pripravilo sodno tajništvo tega sodišča, je del obveznosti javnega poročanja o delu Splošnega sodišča in trendih glede sodnih sporov. Ta analiza je zato bistvena.

Splošno sodišče je leta 2022 nadaljevalo politiko dinamičnega vodenja zadev in je sprejelo ukrepe za nadaljevanje postopkov v velikih skupinah zadev, ki so bili prekinjeni do rešitve zadev, opredeljenih kot pilotne zadeve. Zaradi teh sprememb se je sodna dejavnost povečala, kar je jasno razvidno iz številčnih podatkov o dejavnosti sodnega tajništva. Hkrati je sodišče ostalo v celoti povezano z aktualnim gospodarskim, družbenim, okoljskim in geopolitičnim razvojem v Evropski uniji in njenih državah članicah. Po zadevah, povezanih z zdravstveno krizo (zadeve s področij državnih pomoči, javnih naročil, trgovinske politike, javnega zdravja, dostopa do dokumentov in javnih uslužbencev), ki so zaznamovale leto 2021, je bil eden od elementov, ki so zaznamovali leto 2022, pojav sporov v zvezi z omejevalnimi ukrepi, ki jih je Evropska unija sprejela v okviru konflikta med Rusijo in Ukrajino.

Zelo na splošno je treba ugotoviti, da se je z 904 vloženimi in 858 končanimi zadevami število nerešenih zadev avtomatično povečalo na 1474.

Pojem nerešenih zadev zajema vložene zadeve, ki jih predsednik Splošnega sodišča še ni dodelil sodni sestavi, zadeve v fazi obravnavanja in zadeve, v katerih je bil v skladu s Poslovnikom postopek prekinjen.

 

Vložene zadeve: pregled glavnih zadevnih področij

Število vloženih zadev je večje od tistega iz prejšnjih dveh let (882 leta 2021 in 847 leta 2020), vendar ostaja manjše od tistega iz nekaterih let pred tem (939 leta 2019, 917 leta 2017, 974 leta 2016 in 912 leta 2014). Ker je Splošno sodišče pristojno za odločanje na prvi stopnji o direktnih tožbah držav članic ter fizičnih in pravnih oseb, razen o tistih, ki so pridržane Sodišču, je njegova dejavnost v veliki meri odvisna od aktov, ki jih sprejmejo institucije in organi Evropske unije, ter od izpodbijanja zakonitosti teh aktov.

Med približno štiridesetimi področji, na katerih se vlagajo tožbe, je treba posebej izpostaviti področji zunanjega delovanja Evropske unije (omejevalni ukrepi) in pravil o konkurenci, ki se uporabljajo za države (državne pomoči).

Sodni postopki v zvezi z omejevalnimi ukrepi, glede katerih je treba navesti, da so popolnoma povezani z geopolitičnim razvojem, so s 103 novimi zadevami predstavljali 11,4 % vseh vloženih zadev v letu 2022 (v primerjavi s 4,8 % leta 2021 in 3 % leta 2020). Evropska unija je februarja 2022 sprejela vrsto omejevalnih ukrepov v zvezi s posamezniki in subjekti v okviru konflikta med Rusijo in Ukrajino. V zvezi z zakonitostjo številnih aktov o uvedbi teh ukrepov, ki so se nanašali na več sto državljanov in subjektov, je bilo med 30. marcem in 31. decembrom vloženih 75 tožb. Opozoriti je treba, da se je med temi tožbami s tisto, ki jo je 8. marca 2022 proti Svetu Evropske unije vložila družba RT France s sedežem v Franciji, katere dejavnost je izdajanje tematskih kanalov, predlagala razglasitev ničnosti začasne prepovedi oddajanja vsebin. To zadevo (T‑125/22), v kateri je moralo Splošno sodišče med drugim odločiti o spoštovanju pravice do obrambe ter o domnevni kršitvi svobode izražanja in obveščanja, je rešil veliki senat Splošnega sodišča (sestavljen iz 15 sodnikov) po hitrem postopku, ki je trajal štiri mesece in 19 dni.

Na področju državnih pomoči je bilo vloženih nič manj kot 68 zadev (v primerjavi s 46 leta 2021 in 42 leta 2020), od tega so jih 50 vložile fizične in pravne osebe, ki izpodbijajo sklep Komisije o shemi pomoči, ki jo je Portugalska izvajala v okviru ureditve Zona Franca da Madeira.

V nasprotju s povečanjem na teh dveh področjih je mogoče opaziti upad števila novih tožb na področjih intelektualne lastnine (270 v primerjavi s 308 leta 2021 in 282 leta 2020) in javnih uslužbencev (66 v primerjavi z 81 leta 2021 in 120 leta 2020).

Nazadnje, čeprav povečanje števila vloženih tožb na področju bančništva in financ ni znatno, je treba ugotoviti, da se to število vsako leto poveča za nekaj enot. Leta 2022 je bilo vpisanih 49 novih tožb, od katerih so jih 37 vložile banke in finančne institucije proti Enotnemu odboru za reševanje, agenciji Evropske unije, ki je odgovorna za upravljanje enotnega sklada za reševanje ter za pripravo in izvedbo reševanja bank s sedežem v državah članicah, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu za reševanje.

Kot nazoren prikaz, da je ureditev o varstvu osebnih podatkov zelo aktualno vprašanje, pa je treba opozoriti na ničnostno tožbo, ki jo je leta 2022 družba Meta Platforms Ireland vložila zoper sklep Evropskega odbora za varstvo podatkov (zadeva T‑682/22). To je druga tožba zoper odločitve tega odbora, pri čemer je prvo tožbo, ki jo je leta 2021 vložila družba WhatsApp Ireland (zadeva T‑709/21), Splošno sodišče leta 2022 zavrglo kot nedopustno.

2022: leto odhodov in nastopov funkcije sodnikov

Splošno sodišče je z 858 končanimi zadevami rešilo manj zadev kot leta 2021 (951). To zmanjšanje za 9,8 % je predvsem konjunkturne narave. Sestava Splošnega sodišča se je namreč znatno spremenila zaradi, na eni strani, nastopa funkcije novih sodnikov med letom ter, na drugi strani, odhodov in prihodov sodnikov v okviru triletne delne zamenjave sodnikov Splošnega sodišča. Ti premiki seveda niso bili brez posledic za organizacijo in delovanje sodišča ter njegovega sodnega tajništva in jih je treba pojasniti.

Več sodnikov je v letu 2022 nastopilo funkcijo zunaj okvira triletne zamenjave in so tako nasledili sodnika, katerih mesti sta se izpraznili po njunem imenovanju na Sodišče oktobra 2021 (D. Gratsias (Grčija), imenovan za sodnika, in A. M. Collins (Irska), imenovan za generalnega pravobranilca), ter sodnika, ki je umrl leta 2021 (sodnik B. Berke (Madžarska)). Tako sta 13. januarja 2022 prisegla sodnica S. Kingston (Irska) in sodnik I. Dimitrakopoulos (Grčija), 6. julija 2022 pa sodnik T. Tóth (Madžarska).

Funkcijo sta nastopila tudi dva nova sodnika, imenovana na podlagi Uredbe (EU, Euratom) 2015/2422 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije (UL 2015, L 341, str. 14), in sicer januarja 2022 (sodnik D. Kukovec (Slovenija)) in julija 2022 (sodnica B. Ricziová (Slovaška)), s čimer Splošno sodišče tako prvič po koncu reforme, s katero naj bi Splošno sodišče imelo po dva sodnika na državo članico, sestavlja 54 sodnikov.

Ob delni zamenjavi Splošnega sodišča septembra 2022 so funkcijo nastopili trije novi sodniki (sodnica E. Tichy-Fisslberger (Avstrija), sodnik W. Valasidis (Grčija) in sodnik S. Verschuur (Nizozemska)).

Splošno sodišče je torej leta 2022 medse sprejelo osem novih sodnikov.

Poleg tega so sodniki tako kot vsaka tri leta takoj po delni zamenjavi izvolili predsednika, podpredsednika in predsednike senatov Splošnega sodišča.

Zaradi teh sprememb v sestavi Splošnega sodišča je bilo treba sprejeti številne notranje organizacijske ukrepe. V zvezi s temi ukrepi je treba omeniti, da se je Splošno sodišče odločilo, da poleg osmih senatov petih sodnikov ustanovi še dva senata šestih sodnikov in da potrdi delno specializacijo senatov z ohranitvijo pravila, v skladu s katerim štirje senati obravnavajo zadeve javnih uslužbencev, šest senatov pa obravnava zadeve s področja intelektualne lastnine, medtem ko so druge zadeve razdeljene med vse senate. Poleg tega se je število sodnih sestav treh sodnikov povečalo na 68, tem pa je treba dodati še deset sodnih sestav petih sodnikov in veliki senat s petnajstimi sodniki ter, na nasprotni strani, sodno sestavo sodnika posameznika. Upravljanje te organizacije Splošnega sodišča, ki ga sestavlja 54 sodnikov, zahteva strogost in natančnost.

Izvajanje spremljajočih ukrepov k zaporednim nastopom funkcij, ki so se tako zgodili januarja, julija in septembra, je vsakič zahtevalo sprejetje novih odločb Splošnega sodišča (o sestavi velikega senata, merilih za dodelitev zadev senatom, postopku določitve sodnika za nadomestitev zadržanega sodnika, sestavi senatov in razporeditvi sodnikov v senate), ki so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije in so na voljo pod rubriko Splošno sodišče, „Postopek“, na spletnem mestu Curia.

Sodno tajništvo je bilo zelo dejavno pri sprejemu novih sodnikov ter pri oblikovanju in izvajanju ukrepov organizacije dela tega sodišča. V zvezi s tem je treba poudariti, da nastop funkcije novih sodnikov in nova razporeditev sodnikov v senate upravičujeta dodelitev in predodelitev velikega števila zadev. Izvedba in sporočanje dodelitev in predodelitev, kar je naloga sodnega tajništva, sta se nanašala na 938 zadev.

Nekaj ključnih številčnih podatkov

Opozoriti je treba na naslednje:

  • 82 % zadev so rešile sestave treh sodnikov (84 % leta 2021 in 75 % leta 2020), skoraj 12 % pa razširjene sestave petih sodnikov (v primerjavi z 9 % leta 2021 in 15 % leta 2020);
  • Splošno sodišče je v velikem senatu odločilo v eni zadevi (zadeva RT France/Svet);
  • Splošno sodišče je v sestavi sodnika posameznika odločilo v dveh zadevah (leta 2021 v treh in leta 2020 v eni);
  • 57 % zadev je bilo končanih s sodbo (60 % leta 2021 in 55 % leta 2020) in 43 % s sklepom (40 % leta 2021 in 45 % leta 2020) – vsi sodni postopki in vsa področja skupaj;
  • v 55 % zadev, končanih s sodbo, je bila opravljena obravnava (63 % leta 2021 in 62 % leta 2020).

Število obravnav se za eno enoto razlikuje od tistega v letu 2021 (241 obravnav v primerjavi z 240 v letu 2021 in 227 v letu 2020), in sicer za 303 zadeve, v katerih je bila opravljena obravnava (290 v letu 2021 in 335 v letu 2020) (to razliko med številom obravnav in številom zadev, v katerih je bila opravljena obravnava, je mogoče pojasniti z dejstvom, da je v združenih zadevah organizirana samo ena obravnava). Opozoriti je treba, da je obravnava v zadevi Google in Alphabet/Komisija (Google AdSense for Search) (zadeva T‑334/19), ki je potekala od 2. do 4. maja 2022, tako kot številne druge upravičila sprejetje usklajenih ukrepov sodnega tajništva, da bi se zagotovil njen nemoten potek.

Delež obravnav z videokonferenco, ki se je od leta 2020 do leta 2021 v absolutnem smislu skoraj podvojil (z 38 na 72), se je zelo zmanjšal: z uporabo tega instrumenta je bilo opravljenih 4,6 % obravnav (tj. 11 obravnav od 241) v primerjavi s 30 % leta 2020 (72 obravnav od 240). Ta razvoj je logičen. Opozoriti je treba, da je bila uporaba videokonference, ki je mogoča od leta 2020, pogojena s tem, da stranka, bodisi glavna bodisi intervenientka, zaradi zdravstvene krize, povezane s pandemijo covida‑19, ne more priti v Luksemburg in da se strinja z uporabo tega načina. Prav tako je bila ta uporaba tehnično pogojena z izpolnjevanjem nekaterih osnovnih pogojev, katerih cilj je bil zagotoviti, da razprava poteka v skladu z načelom poštenega sojenja, ter ki so zajemali preverjanje kakovosti varnega prenosa in odsotnost težav, povezanih s simultanim tolmačenjem, pred obravnavo.

Vendar zaradi konca pandemije razmere leta 2022 niso bile enake kot leta 2021.

V prihodnje bo zanimivo spremljati razvoj razmer po tem, ko bo začela veljati nova določba Poslovnika, ki jo je predlagalo Splošno sodišče in sprejel Svet Evropske unije. Ureditev uporabe videokonference, določena v novem členu 107a Poslovnika, zlasti podrobneje določa pravne pogoje, pod katerimi se ta ureditev lahko uporabi, in pristojnost za odločanje o morebitnih predlogih, hkrati pa določa, da so tehnični pogoji navedeni v Praktičnih določbah za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča.

V prizadevanju za konkretizacijo politike dostopnosti institucije za invalidne osebe je treba poudariti, da so bili prvič v zgodovini institucije izpolnjeni pogoji, da se naglušni osebi omogoči udeležba na obravnavi pred Splošnim sodiščem.

Povprečno trajanje postopka je zelo zadovoljivo. Znaša 16,2 meseca za zadeve, končane s sodbo ali sklepom (v primerjavi s 17,3 meseca leta 2021 in s 15,4 meseca leta 2020), če se upoštevajo zgolj zadeve, končane s sodbo, pa 20,4 meseca, kar je med povprečnim trajanjem 13,4 meseca za zadeve s področja intelektualne lastnine in 43,7 meseca za obsežne in kompleksne zadeve s področja konkurenčnega prava (med te spadajo zadeve Intel Corportation/Komisija (T‑286/09 RENV), Qualcomm/Komisija (Qualcomm – plačila za ekskluzivnost) (T‑235/18), Google in Alphabet/Komisija (Google Android) (T‑604/18) ter trinajst zadev v zvezi s sporazumi in usklajenimi ravnanji o več elementih cen storitev letalskega tovornega prevoza).

V zvezi z zadevami, rešenimi s sklepom, je povprečno trajanje postopka, in sicer 8,9 meseca, najkrajše doslej zabeleženo.

Kot je navedeno zgoraj, je bilo 31. decembra 2022 na Splošnem sodišču 1474 nerešenih zadev (kar je 46 več kot 31. decembra 2021, vendar 23 manj kot konec leta 2020). Med temi zadevami je bilo 6,5 % zadev s področja javnih uslužbencev in 20,3 % zadev s področja intelektualne lastnine. Skoraj 27 % nerešenih zadev je torej spadalo na področji, na katerih se je Splošno sodišče odločilo za specializacijo senatov.

V zgoraj navedenih statističnih podatkih niso upoštevani niti predlogi za izdajo začasnih odredb, za odločanje o katerih je pristojen predsednik Splošnega sodišča (ali podpredsednik, ki ga nadomešča v primeru zadržanosti), niti predlogi za obravnavanje po hitrem postopku, za odločanje o katerih je pristojna sodna sestava, ki ji je zadeva dodeljena. Ta predstavitev bi bila torej nepopolna, če ne bi vsebovala posebnih navedb o teh nujnih postopkih, pri katerih mora sodno tajništvo pokazati takojšnjo odzivnost tako za obdelavo vloženih aktov kot za izvršitev odločb, ki jih sprejme predsednik ali Splošno sodišče.

Postopek za izdajo začasne odredbe omogoča, da se predsedniku Splošnega sodišča (ali, če je ta zadržan, podpredsedniku) predlaga odlog izvršitve akta ali izdaja drugih začasnih odredb, namenjenih varstvu interesov tožeče stranke, dokler Splošno sodišče vsebinsko ne odloči o sporu. Nekaterim predlogom za izdajo začasne odredbe so priložene zahteve za izjemno hitro odločanje.

Uporabo hitrega postopka lahko Splošno sodišče odredi na predlog glavne stranke ali po uradni dolžnosti. V primeru odločitve za hitri postopek se uporabijo posebna postopkovna pravila, ki Splošnemu sodišču omogočajo hitro odločanje o tožbi.

 

Število predlogov za izdajo začasne odredbe se je leta 2022 v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo za 22 % (37 (od tega 9 na področju omejevalnih ukrepov) v primerjavi s 45), prav tako število končanih postopkov za izdajo začasne odredbe (37 v primerjavi s 45).

Predlogov za obravnavanje po hitrem postopku je bilo 20 (v primerjavi z 38 leta 2021 in 22 leta 2020), od tega trinajst v zvezi z zadevami, s katerimi se izpodbija zakonitost omejevalnih ukrepov, ki jih je Evropska unija sprejela v okviru konflikta med Rusijo in Ukrajino. Ugodeno je bilo samo enemu od teh predlogov v okviru predloga za razglasitev ničnosti sklepa Komisije o izterjavi neupravičeno izplačanih zneskov. Splošno sodišče je petkrat uporabilo možnost, ki jo ponuja člen 151 Poslovnika, in sicer da po uradni dolžnosti odredi uporabo hitrega postopka (vključno z zadevo RT France/Svet).

Pregled dejavnosti sodnega tajništva Splošnega sodišča

Nazadnje, posebej je treba poudariti zelo intenzivno dejavnost sodnega tajništva Splošnega sodišča v letu 2022. Poleg sodelovanja sodnega tajnika in njegovega kabineta pri upravljanju sodišča, spremembah poslovnika ter tekočih sodnih in institucionalnih projektih so vse skupine te službe, ki jo sestavlja 71 uradnikov in uslužbencev, prispevale svoj delež k podpori sodišča pri doseganju njegovih ciljev. Sodno tajništvo je bilo tako zelo vpleteno v proaktivno upravljanje zadev, za katero si je sodišče prizadevalo in ga je izvajalo.

Prvič je bilo preseženih več pragov:

  • 60.000 aktov, vpisanih v vpisnik, ki ga vodi sodno tajništvo (60.691 v primerjavi s 56.827 v letu 2021 in 51.399 v letu 2020). Podrobnejša analiza je pokazala izjemno obremenitev v zadnjem četrtletju, zlasti zaradi dodeljevanja in predodeljevanja zadev kot posledice sprememb sodnih sestav septembra 2022 ter zaradi vložitev in vročanj pisanj v zadevah, ki spadajo v skupine zadev (14 % vseh vpisov, opravljenih v zadnjem četrtletju, je povezanih s serijami zadev, v katerih je stranka Enotni odbor za reševanje);
  • 10.000 procesnih aktov, ki so jih v sodnem tajništvu vložili odvetniki in agenti (10.412 v primerjavi z 9.728 v letu 2021 in 9.572 v letu 2020);
  • 14.600 elektronskih spremnih listov, ki jih sodno tajništvo pripravi in si jih izmenja s kabineti sodnikov v okviru postopkov (14.631 v primerjavi s 14.314 v letu 2021 in 12.636 v letu 2020).

Sodno tajništvo je svoje storitve zagotavljalo tudi na 352 sejah senatov (sestanki, na katerih sodniki razpravljajo o zadevah in sprejemajo ukrepe za pripravo na odločitev v teh zadevah) (338 v letu 2021 in 325 v letu 2020) in na 241 obravnavah.

Nazadnje, sodno tajništvo je lahko znova imelo kar največjo korist od aplikacije e-Curia, katere uporaba je z nekaterimi izjemami 1. decembra 2018 postala obvezna. Tako je bilo leta 2022 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča elektronsko vloženih 94 % aktov v obsegu skoraj milijon strani (979.676 strani). Od leta 2018 je bilo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vloženih in nato obdelanih skupaj 4.588.664 strani dokumentov, kar daje predstavo o obsegu nekaterih spisov, ki so bili sodišču predloženi v obravnavo.

Pri teh podatkih ni upoštevan razvoj na dveh pomembnih področjih v letu 2022. Prvi se je nanašal na okrepitev varnostne ureditve s ciljem zagotoviti varstvo občutljivih podatkov na sodišču in v instituciji. Drugi, ki odraža nenehno prizadevanje Splošnega sodišča za modernost, je uporaba kvalificiranega elektronskega podpisa za sodbe, sklepe in zapisnike obravnav Splošnega sodišča. Tajništvo je storilo vse, da bi prilagodilo notranje postopke in poskušalo doseči sistem, ki izpolnjuje ustrezne pravne zahteve in omogoča trajno elektronsko arhiviranje.

Splošno sodišče Evropske unije in njegovo sodno tajništvo sta se torej ponovno prilagodili dejanskim okoliščinam, da bi se čim bolje odzvali na legitimna pričakovanja pravnih subjektov. Procesna pravila sodišča so se še naprej prilagajala, da bi se omogočilo učinkovito obravnavanje zadev ob upoštevanju sproti pojavljajočih se zahtev in nove stvarnosti. Nazadnje, kot nadaljevanje ukrepov, ki so bili sprejeti v prejšnjih letih, so se nadaljevala prizadevanja za digitalizacijo celotne verige sodnega postopka, od vlaganja aktov prek aplikacije e-Curia do vročanja elektronsko podpisanih odločb na enak način, in s tem za prispevanje k potrebni modernizaciji javne službe pravosodja.

 


Tudi sodna statistika za več preteklih let je objavljena na spletni strani Curia, v delu „Zgodovina“.