Rojen 1. avgusta 1879 v Rimu; italijanski državljan; doktorat iz prava, sodnik (1901); sodnik na sodišču v Rimu (1913); svetnik na sodišču druge stopnje v Rimu (1923); svetovalec na kasacijskem sodišču (1926); prvi častni predsednik sodišča druge stopnje v Trstu (1930); generalni tožilec na kasacijskem sodišču (1944); predsednik Tribunale superiore delle acque pubbliche (1948); prvi častni predsednik kasacijskega sodišča (1949); namestnik generalnega sekretarja Društva narodov (1932–1937); predsednik mednarodnega inštituta za unifikacijo zasebnega prava (1944); član stalnega arbitražnega sodišča v Haagu (1949); predsednik Sodišča (1952–1958); umrl 29. aprila 1962.

Rojen 12. novembra 1888 v Dordrechtu; nizozemski državljan; generalni sekretar mednarodne konfederacije krščanskih sindikatov (1920–1952); odposlanec na številnih mednarodnih konferencah o delu, pomočnik v upravnem svetu mednarodnega urada za delo, predsednik komisije za socialne zadeve Sveta Evrope, član prvega senata (1929) in drugega senata (1939–1952) états généraux; sodnik na Sodišču ESPJ od 4. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; umrl 26. avgusta 1963.

Rojen 27. oktobra 1894 v Frankfurtu na Majni; nemški državljan; doktorat iz prava (1921); prisednik na Landgericht v Frankfurtu na Majni (1923); služba na ministrstvu za pravosodje (1925–1928); študij angleškega prava (London, 1928); predavatelj (1932), izredni profesor (1935), redni profesor (1949), dekan pravne fakultete (1950), častni profesor (1951) univerze v Lozani; predsednik senata Bundesgerichtshof v Karlsruheju; član mednarodne tehnične komisije strokovnjakov za zračno pravo (od 1926 naprej); sodnik na Sodišču ESPJ od 4. decembra do 6. oktobra 1958; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 6. februarja 1963; umrl 4. junija 1977.

Rojen 21. oktobra 1895 v Orp-le-Grand (Belgija); belgijski državljan; doktorat iz prava (1922); vpisan v odvetniško zbornico Louvain, nato Nivelles; poslanec območja Nivelles v Chambre des représentants (1936–1946); minister za kmetijstvo (1945); izstop iz politike (1946) in vrnitev v odvetniško zbornico (1946–1949), predsednik upravnega sveta Office des séquestres (1949–1953), cenzor nacionalne banke, do marca 1953 upravitelj nacionalne družbe za malo zemljiško lastnino, novinarstvo v letih 1931–1940 in 1944–1945: „Le vingtième siècle“, „Le Soir“, „La cité“; sodnik na Sodišču ESPJ od 4. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 8. oktobra 1967; umrl 24. avgusta 1976.

Rojen 23. avgusta 1896 v Parizu; francoski državljan; splošni finančni inšpektor; član Institut de France; zunanji član Académie royale des sciences, des lettres et des beaux-arts v Belgiji in Académie nationale dei Lincei; finančni inšpektor (1923); profesor na inštitutu za statistiko univerze v Parizu (1923–1930); vodja misije kabineta g. Poincaréja, predsednika Sveta, minister za finance (1926); član ekonomskega in finančnega sektorja sekretariata Društva narodov (1927); finančni ataše na francoskem veleposlaništvu v Londonu (1930); profesor na École libre des sciences politiques (od 1933 naprej): pomočnik direktorja za splošno gibanje sredstev na ministrstvu za finance (1934); direktor za splošno gibanje sredstev (1936–1939); posebni sodnik pri državnem svetu (1936); namestnik guvernerja Banque de France (1939); pomočnik odposlanca na prvi in drugi skupščini Združenih narodov (1946); francoski član odbora Združenih narodov za gospodarstvo in zaposlitev (1946); častni predsednik Société d'économie politique de Paris in Société de statistique de Paris; častni predsednik Conseil international de la philosophie et des sciences humaines; sodnik na Sodišču ESPJ od 4. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 18. marca 1962. Ob ustanovitvi V. republike je vodil odbor strokovnjakov, ki jih je general de Gaulle najel za pripravo in izvedbo načrta za gospodarsko obnovo, katerega eden izmed najbolj odmevnih ukrepov je bila uvedba „franc lourd“. 1962–1974 je bil član Ekonomsko-socialnega sveta. Veliki križ častne legije, član Académie des sciences morales et politiques, Jacques Rueff, kancler Francoskega inštituta, je bil 30. aprila 1964 z 18 glasovi proti 6 za pesnika Andréja Berryja izvoljen na mesto Jeana Cocteauja v Francoski akademiji. 1. aprila 1965 ga je sprejel André Maurois. Umrl 23. aprila 1978.

Rojen 21. maja 1898 v Falku; luksemburški državljan; doktorat iz prava; odvetnik odvetniške zbornice v Luxembourgu (1922–1927); ataše ministrstva za pravosodje (1927–1929); mirovni sodnik (1929–1930); namestnik državnega pravobranilca (1930–1937), sodnik okrožnega sodišča (1937–1945); svetovalec višjega sodišča (1945–1952); sodnik v odboru za spore državnega sveta (1951–1952); izredni profesor na univerzi v Bruslju; strokovni sodelavec državnega sveta Velikega vojvodstva; član komisije Beneluksa za unifikacijo prava; predsednik nacionalnega odbora konference v Haagu o mednarodnem zasebnem pravu, predsednik Commission d'études législatives Velikega vojvodstva; sodnik na Sodišču ESPJ od 4. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 7. oktobra 1964; predsednik Sodišča od 8. oktobra 1964 do 9. oktobra 1967; predsednik arbitražnega sodišča združenja EGS in držav Afrike in Madagaskarja, pridruženih tej skupnosti (1965–1967); umrl 9. decembra 1967.

Rojen 14. oktobra 1899; nizozemski državljan; študij prava (Leyden); delo (2 leti) v generalnem sekretariatu Društva narodov v Ženevi; pomočnik sodnika sodišča v Amsterdamu; delo v mednarodnem pomorskem odboru; direktor oddelka za trgovinske sporazume ministrstva za gospodarstvo (1934); med vojno v ujetništvu, svojo funkcijo na ministrstvu ponovno prevzel 1945; tesno povezan z razvojem evropske ekonomske integracije in glavni akter Nizozemske pri projektu zveze Beneluksa; sodnik na Sodišču ESPJ od 10. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; umrl 2. avgusta 1973.

Rojen 14. maja 1900 v Meudonu; francoski državljan; opravljen natečaj in vstop v državni svet, nižji strokovni sodelavec drugega razreda (1924), nižji strokovni sodelavec prvega razreda (1929), višji strokovni sodelavec (1934) pri državnem svetu, sodnik v oddelku za finance državnega sveta (1945); zastopnik vlade; kot pravni strokovnjak sodeloval pri pogajanjih, katerih rezultat je bil podpis Pogodbe o ustanovitvi ESPJ (1950); generalni pravobranilec na Sodišču ESPJ od 4. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; generalni pravobranilec na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 8. oktobra 1964; umrl 5. septembra 1986.

Rojen 30. decembra 1899; nemški državljan; študij politične ekonomije in prava (Köln, München, Freiburg, Bonn); sodnik prisednik in sodnik (Köln, 1932); odvetnik v Berlinu do 1946; odvetnik na deželnem sodišču in višjem deželnem sodišču v Saarbrückenu; 1947–1952 dejavnost, namenjena zlasti tujemu pravu; zastopanje nemških interesov pred oblastmi in sodišči okupacijskega režima in pred tujimi oblastmi in sodišči; posebne misije za zvezno vlado pred oblikovanjem diplomatskih služb v tujini; sodelovanje pri opravilih posebnega urada „Denar in kredit“ v Homburgu, namenjenih za pripravo denarne reforme (1947–1948); generalni pravobranilec na Sodišču (1953–1973); umrl 21. decembra 1984.

Rojen 14. avgusta 1889 v Chivenni; italijanski državljan; sodnik v Caragliju (1920) in Torinu (1924); predsednik sodišča v Rodiju (1928), dodeljen sodišču v Rimu (1934); sodnik konzularnega sodišča v Kairu (1936); uslužbenec na ministrstvu za zunanje zadeve (1940); predsednik sodišča druge stopnje v Rodiju (1941); svetnik na sodišču druge stopnje v Aquili, nato v Rimu (1945); član državnega tožilstva kasacijskega sodišča (1948); namestnik generalnega tožilca kasacijskega sodišča (1951), predsednik senata kasacijskega sodišča (1958); sodnik na Sodišču od 7. oktobra 1958 do 7. oktobra 1964; umrl 6. februarja 1974.

Rojen 17. februarja 1910 v Castellaneti; italijanski državljan; doktorat iz prava (1932); odvetnik do 1939; po uspešnem natečaju vstop v „Avvocatura dello Stato“ in 1955 namestnik državnega generalnega pravobranilca; asistent na univerzi v Rimu (1939–1950); predstavnik vlade v založniški družbi „Il Giornale d'Italia“ (1944–1946); pravni svetovalec pri „Poligrafico dello Stato“ (1946–1948); zastopnik italijanske vlade v mirovnih komisijah po mirovni pogodbi (1948–1950); pravni svetovalec mednarodne cone v Tangerju (1951–1953) in visoke oblasti ESPJ (1953–1956); pravni strokovnjak italijanske delegacije za izdelavo Rimske pogodbe; avtor več pravniških publikacij; sodnik na Sodišču (1958–1961); umrl 5. avgusta 1984.

Rojen 15. januarja 1918 v Rotterdamu; nizozemski državljan; doktorat iz prava (1941); pravno sodelovanje s „Schoolraad voor de Scholen met de Bijbel“, po okupatorjevi prepovedi te ustanove svojo dejavnost opravljal na skrivaj (1941–1945); profesor javnega in upravnega prava na univerzi v Amsterdamu (od 1945 naprej); predsednik „Nederlandse Verening voor Administratief Recht“ (1948–1958); od 1955 naprej član Nizozemske kraljeve akademije znanosti; sodnik na Sodišču od 7. oktobra 1958 do 29. marca 1979, predsednik od 7. oktobra 1958 do 7. oktobra 1964; profesor ustavnega prava na univerzi v Groningenu (1979–1984); umrl 24. avgusta 1992.

Rojen 26. julija 1907 v Veroni; italijanski državljan; doktorat iz prava na univerzi v Padovi (1928); asistent na inštitutu za filozofijo prava v Padovi (1929); svobodni profesor civilnega prava (1935); profesor civilnega prava v Ferrari (1935–1942); izredni profesor civilnega prava v Benetkah (1941–1942); redni profesor civilnega prava v Padovi od 1942 naprej in predavatelj mednarodnega zasebnega prava na tej univerzi od leta 1953 naprej; direktor inštituta za zasebno pravo v Padovi od 1945 naprej; član „Istituto Veneto“ iz Benetk, akademije v Padovi, Veroni in Ferrari; sodnik od 8. marca 1962 do 12. decembra 1972, nato generalni pravobranilec od 9. januarja 1973 do 6. oktobra 1976; umrl 18. aprila 1998.

Rojen 19. septembra 1908; francoski državljan; doktorat iz prava; odvetnik na Cour d'appel v Parizu; rezervni stotnik; član vodilnega odbora skrivnega gibanja „Résistance“ in član Gibanja za nacionalno osvoboditev; član Assemblée consultative provisoire; poslanec v Parizu (1945–1958); poslanec v Hautes - Alpes (november 1958); minister za pravosodje (večkrat v letih 1948–1958); državni minister, zadolžen za pomoč in sodelovanje med Francosko republiko in državami članicami Skupnosti, nato med čezmorskimi departmaji in čezmorskimi teritoriji in Saharo (januar 1959–avgust 1961); član izvršnega odbora evropskega gibanja; sodnik na Sodišču od 18. maja 1962 do 9. oktobra 1967; predsednik od 10. oktobra 1967 do 25. oktobra 1976; umrl 9. avgusta 2004.

Rojen 15. junija 1900 v Berlinu, nemški državljan, doktorat iz prava (Heidelberg, 1924); pomožni sodnik na berlinskih sodiščih; zaposlen na ministrstvu za gospodarstvo (1928–1935); strokovnjak za gospodarstvo; direktor uprave berlinskih bolnišnic; državni sekretar za zvezne zadeve v deželni vladi Hessen, član direktorata deželnih vlad ameriške zasedbene cone v Stuttgartu (1946); namestnik direktorja (1947–1948), nato vodja pravne službe (1948–1949) v upravi za gospodarstvo skupnega gospodarskega območja; član parlamentarnega posvetovalnega odbora (1948–1949); državni sekretar v zveznem ministrstvu za pravosodje (1949–1963); sodnik na Sodišču od 6. februarja 1963 do 28. oktobra 1970; umrl 1. januarja 1976.

Rojen 28. februarja 1913; francoski državljan; diploma iz prava; podiplomski študij iz javnega prava in politične ekonomije; diploma École libre des sciences politiques; 1963 opravljen izpit za nižjega strokovnega sodelavca pri državnem svetu; zastopnik vlade v oddelku državnega sveta za reševanje sporov (1947–1950, 1957–1960 in 1962–1964); generalni direktor uprave in javne službe (februar 1959–april 1961); docent na École nationale d'administration (1947–1958) in profesor na Institut d'études politiques v Parizu (1958–1962); generalni pravobranilec na Sodišču od 8. oktobra 1964 do 6. oktobra 1970; umrl 4. oktobra 1974.

Rojen 2. januarja 1909; italijanski državljan; doktorat iz prava na univerzi v Torinu (1930); svobodni docent za mednarodno pravo (1933); predavatelj na univerzi v Torinu; redni profesor mednarodnega prava na univerzi v Cagliariju (1939–1940), nato v Modeni (1940–1942); redni profesor na pravni fakulteti v Torinu (1942–1956); redni profesor mednarodnih organizacij na fakulteti za politične vede na univerzi v Rimu (1956–1964); sodnik na sodišču v Torinu; sodnik pri državnem svetu (po 1948); predsednik častne sekcije državnega sveta (1956); generalni sekretar za diplomatske spore in vodja pravne službe; član inštituta za mednarodno pravo, član stalnega arbitražnega sodišča; sodnik na Sodišču od 8. oktobra 1964 do 3. februarja 1976; umrl 18. januarja 2000.

Rojen 22. junija 1912 v St-Niklaas Waasu; belgijski državljan; doktorat iz prava (1934); odvetnik, član Raad van de Orde (1935); doktorat iz političnih in diplomatskih ved (1945); član kabineta in nato predsednik „Vlaamse Conferentie van de Balie“; član Predstavniškega doma (1951–1961); član parlamentarnih komisij za zunanje zadeve, pravo in ustavne spremembe; izredni profesor na pravni fakulteti na univerzi v Louvainu; sodnik na Sodišču od 9. oktobra 1967 do 29. oktobra 1980, predsednik od 30. oktobra 1980 do 10. aprila 1984; umrl 1. avgusta 2002.

Rojen 20. novembra 1919 v Luxembourgu; luksemburški državljan; doktorat iz prava; pravni svetovalec, politični direktor in generalni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve (1946–1967); predavatelj na pravni fakulteti univerze v Liègeu (1951); soustanovitelj inštituta za evropski pravni študij na univerzi v Liègeu (1963); izredni profesor in nosilec katedre prava Evropskih skupnosti (1965); pridruženi član inštituta za mednarodno pravo v času zasedanja v Varšavi (1965); član oddelka za etiko in politične vede na inštitutu Velikega vojvodstva (1967); sodnik na Sodišču od 9. oktobra 1967 do 7. oktobra 1985; umrl 2. februarja 2010.

Rojen 14. decembra 1911 v Hamburgu; nemški državljan; študij prava in državoznanstva (Gradec, Freiburg/Brisgau in Berlin); doktorat iz prava (1937, Königsberg/Pr.); uradnik na ministrstvu za gospodarstvo in promet; sekretar zakonodajno-pravnega odbora zveznega sveta in poravnalne komisije zveznega parlamenta in zveznega sveta; sodnik na ustavnem sodišču v Karlsruheju (1955–1970); častni profesor na univerzi v Heidelbergu; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 28. oktobra 1970 do 6. oktobra 1976; predsednik od 7. oktobra 1976 do 31. oktobra 1980; umrl 24. avgusta 1993.

Rojen 25. avgusta 1919 v Limogesu; francoski državljan; doktorat iz prava; diploma iz angleškega leposlovja; nekdanji študent École nationale d'administration (1945–1947); nižji strokovni sodelavec, zatem višji strokovni sodelavec pri državnem svetu (1954); sodnik pri državnem svetu (1969); zastopnik vlade v oddelku državnega sveta za sporne zadeve (1957–1969) in na sodišču za spore (1965–1970); v posameznih obdobjih dodeljen odboru ministrov za evropsko gospodarsko sodelovanje (1948–1951), kabinetu predsednika Sveta (1952), kabinetu ministra za narodno obrambo (1952–1954), kabinetu pravosodnega ministra (1969–1970); delegacije v tujini v obliki tehnične pomoči; docent na École nationale d'administration in na Institut d'études politiques v Parizu; redno sodelovanje z več pravnimi revijami; generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 1970 do smrti 2. januarja 1972.

Rojen 29. marca 1920 v Charenton-le-Pontu (Val-de-Marne); francoski državljan; podiplomski študij javnega prava in politične ekonomije; predstavnik vlade v francosko-italijanski mirovni komisiji (1949 –1951); tehnični svetovalec v kabinetu pravosodnega ministra (1952–1953); nižji strokovni sodelavec pri Državnem svetu, zatem višji strokovni sodelavec (1954), sodnik pri Državnem svetu (1972); pravni svetovalec na francoskem veleposlaništvu v Maroku (1956–1958); zastopnik vlade v oddelku Državnega sveta za spore (1958–1961); predsednik upravnega senata vrhovnega sodišča v Maroku (1961–1964); direktor sodniških služb na ministrstvu za pravosodje (1964); docent na École nationale d'administration; predavatelj na pravni fakulteti v Rabatu; profesor na École marocaine d'administration; generalni pravobranilec Sodišča od 22. marca 1972 do 18. marca 1981; umrl 9. julija 1995.

Rojen 12 . februarja 1911; irski državljan; diploma iz keltskih študij (University College, Dublin, 1933); barrister, King's Inn (1934); Senior Counsel (1945); bencher, King's Inn (1946); državni generalni pravobranilec (1946–1948 in 1951–1953); sodnik vrhovnega sodišča (1953–1961); predsednik vrhovnega sodišča (1961–1973); sodnik Sodišča (od 9. januarja 1973 do 12. decembra 1974); predsednik Irske (1974–1976); umrl 21. marca 1978.

Rojen 19. februarja 1913 v Kopenhagnu; danski državljan; študij prava na univerzi v Kopenhagnu in na Institut universitaire des Hautes études internationales v Ženevi; doktorat iz prava (1946); služba na danskem ministrstvu za zunanje zadeve, položaj v Bernu in Londonu (1938–1945); profesor mednarodnega in ustavnega prava na univerzi v Aarhusu (od 1947 naprej); sodnik ad hoc na meddržavnem sodišču za zadeve v zvezi s kontinentalno ploščo v Severnem morju (1968–1969); član stalnega arbitražnega sodišča; član Institut de droit international; sodnik Sodišča od 9. januarja 1973 do 8. oktobra 1979; umrl 11. oktobra 1981.

Rojen 17. julija 1918 v Münchnu; nemški državljan; doktorat iz prava na univerzi v Münchenu (1950); drugi državni izpit iz pravnih znanosti (1951); nadomestni sodnik, nato sodnik občinskega sodišča svetovalec na bavarskem državnem ministrstvu (1951-1954); sodnik občinskega sodišča v Münchnu (1954–1955); v službi ministrov, pooblaščenih za zastopanje Bavarske na zvezni ravni (1955–1956); višji vladni svetovalec, nato vladni direktor v uradu kanclerja v Münchnu (1956–1958); sodnik višjega državnega sodišča v Münchnu (1958–1961); poslanec v zveznem parlamentu (1961–1972); državni sekretar za odnose s parlamentom na zveznem ministrstvu za finance (1969–1971); član evropske skupščine (1971–1973); generalni pravobranilec Sodišča od 9. oktobra 1973 do 11. januarja 1984; umrl 16. aprila 1998.

Rojen 24. septembra 1924; britanski državljan; februarja 1943 vstopil v britansko armado; rekrut v brigadi žandarjev; sodeloval v vojaških operacijah v Evropi in Aziji; vojaško kariero končal kot Acting Major (1947); diploma iz prava (B.A., 1948); vpisan med odvetnike Lincoln's Inna (januar 1950); Barrister pri Chancery Bar (1950–1972); bencher pri Lincoln's Inn (od 1966); svetnik, Royal Borough of Kensington (1959–1968); direktor Warner & Sons Ltd. in podružnic (1952–1970); Queen's Counsel (november 1972); generalni pravobranilec Sodišča od 9. januarja 1973 do 26. februarja 1981; umrl 1. februarja 2005.

Rojen 18. novembra 1924; britanski državljan; odvetnik pri Scottish Bar (1951); Queen's Counsel (1963); sodnik na „Court of Session“ (škotsko vrhovno sodišče, 1972); sodnik Sodišča od 9. januarja 1973 do 6. oktobra 1988; predsednik od 10. aprila 1984 do 6. oktobra 1988; v priznanje za njegove zasluge je bil povzdignjen v barona Združenega kraljestva z nazivom Lord Mackenzie-Stuart of Dean; umrl 1. aprila 2000.

Rojen 25. januarja 1905 v Caseri; italijanski državljan; diploma iz prava, univerza v Neaplju (1925); podsekretar na ministrstvu za zunanje zadeve (1927–1932); profesor mednarodnega prava na univerzi v Rimu (1932); dekan pravne fakultete na univerzi v Urbinu (1932); profesor mednarodnega prava, univerza v Firencah (1933–1940), univerza v Rimu (1940–1975); direktor inštituta za mednarodno pravo ekonomsko-poslovne fakultete na univerzi v Rimu (po 1966); senator (1948–1972); državni podsekretar na ministrstvu za obrambo (1953–1958); podpredsednik Senata (1958–1960); minister za javno šolstvo (1960–1962); minister za pravosodje (1962–1963); minister za delo in socialno skrbstvo (1963–1964 in 1966–1968); minister brez listnice za zadeve Združenih narodov (1968–1969 in 1970); minister za finance (1969–1970); minister za pošto in telekomunikacije (1970–1972); sodnik Sodišča od 7. oktobra 1976 do 6. okotbra 1988; umrl 11. oktobra 1997.

Rojen 29. marca 1907 v Rennes; francoski državljan; podiplomski študij zasebnega prava; sodnik zastopnik državne uprave na Cour d'appel v Douai, nato v Parizu (1933–1936); sodnik zastopnik državne uprave na sodišču prve stopnje v Évreux (1936–1940); državni pravobranilec na sodišču prve stopnje v Évreux (1940); direktor službe za raziskave vojnih zločinov (1946); direktor kabineta ministra za obrambo (1947–1949); direktor, odgovoren za informatiko v kabinetu prvega ministra (1949–1953); direktor kabineta prvega ministra, podpredsednik Sveta (1953); sodnik zastopnik državne uprave na sodišču prve stopnje v Seine (1954–1956); direktor kabineta ministra za pravosodje (1957–1958); državni pravobranilec na sodišču prve stopnje v Seini (1958–1961); sodnik na Cour de cassation (1961); generalni inšpektor sodnih služb (1962); prvi predsednik Cour d'appel v Parizu (1962–1968); generalni tožilec na Cour de cassation (1968–1976); sodnik Sodišča od 26. oktobra 1976 do 6. oktobra 1982; umrl 12. marca 1990.

Rojen 9. februarja 1925 v Neaplju; italijanski državljan; diplomirani pravnik (Neapelj, 1945); asistent na univerzi v Neaplju (1946–1952); doktorat iz mednarodnega prava (1951); predavatelj mednarodnega prava na univerzi v Neaplju (1951–1954); izredni profesor na inštitutu za javno pravo na univerzi v Cagliariju (1954); redni profesor mednarodnega prava na univerzi v Bariju (1955–1968); profesor mednarodnih organizacij na univerzi v Neaplju (1968); direktor Inštituta za javno pravo na ekonomsko-poslovni fakulteti te univerze (1970); profesor mednarodnega zasebnega prava na fakulteti za politične vede na univerzi v Rimu (1970–1976); sodnik Sodišča od 3. februarja do 6. oktobra 1976, nato generalni pravobranilec od 7. oktobra 1976 do 6. oktobra 1982; umrl 4. aprila 2002.

Rojen 11. avgusta 1929 v Amsterdamu; nizozemski državljan; doktorat iz prava (univerza v Amsterdamu, 1953); odvetnik in tožilec v Haarlemu (1953–1956); ataše ministrstva za pravosodje v Hagu (1956–1962); pravni svetovalec v pravni službi Sveta ES (1962–1965); redni profesor (1965–1978), dekan pravne fakultete (1973–1975) na univerzi v Leydnu; član nizozemske Kraljeve akademije znanosti (1978); sodnik pri Hoge Raad (1978–1979); sodnik Sodišča od 29. marca 1979 do 29. marca 1990; umrl 24. decembra 2015.

Rojen 10. februarja 1931; danski državljan; direktor na ministrstvu za pravosodje; začasni sodnik na sodišču druge stopnje; član danske delegacije na konferenci v Hagu o mednarodnem zasebnem pravu; sodnik Sodišča od 9. oktobra 1979 do 6. okotbra 1988; predsednik Sodišča od 7. oktobra 1988 do 6. oktobra 1994; umrl 21. januarja 2005.

Rojen 2. junija 1925 v Berlinu; nemški državljan; doktorat iz prava, univerza v Göttingenu (1952); služba na pravnem oddelku zveznega ministrstva za gospodarstvo (1953); vodja urada na evropskem oddelku zveznega ministrstva za gospodarstvo (1958); vodja evropske političnega oddelka (1970); lektor (1971), častni profesor (1975) na univerzi v Münstru; član izvršnega odbora „Deutsche Wissenschaftliche Gesellschaft für Europarecht“; član upravnega odbora za tuje javno pravo in za mednarodno pravo inštituta Max Planck v Heidelbergu; sodnik Sodišča od 6. oktobra 1980 do 6. oktobra 1988; umrl 20. septembra 2018.

Rojen 16. marca 1916 v Rotterdamu; nizozemski državljan; doktorat iz prava, univerza v Leydnu (1946); služba na ministrstvu za gospodarstvo in na ministrstvu za zunanje zadeve, med drugim kot generalni svetovalec ministra in direktorja za organizacijo trga (1945–1958); generalni direktor na Komisiji Evropskih skupnosti (1958–1967); profesor socialnega in gospodarskega prava na univerzi v Utrechtu (1967–1981); generalni pravobranilec Sodišča od 4. junija 1981 do 13. januarja 1986; umrl 4. julija 2004.

Rojena 29. marca 1920 v Parizu; francoska državljanka; diploma iz prava, podiplomski študij javnega prava, politične ekonomije in političnih ved; redna atašejka ministrstva za pravosodje (1950); šefinja kabineta ministra za pravosodje (1958); podpredsednica Tribunal de grande instance v Parizu (1969); direktorica na ministrstvu za pravosodje (1973); upravnica École nationale de la magistrature (1974); predsednica Tribunal de grande instance v Parizu (1976); generalna pravobranilka Sodišča od 18. marca 1981 do 13. februarja 1984.

Rojen 28. julija 1924; francoski državljan; nižji in nato višji strokovni sodelavec pri Državnem svetu Francije; direktor na ministrstvu za pravosodje; generalni direktor za vode in gozdove; generalni direktor na generalnem sekretariatu vlade; sodnik pri Državnem svetu; predsednik prvega pododdelka oddelka za spore; profesor na inštitutu za politične vede; predsednik oddelka Državnega sveta za javna dela; sodnik Sodišča od 4. junija 1981 do 6. oktobra 1982 in od 7. oktobra 1988 do 6. oktobra 1994; umrl 11. januarja 2002.

Rojen 15. avgusta 1926 v Atenah; grški državljan; diplomiral iz pravne filozofije, univerza v Oxfordu; predavatelj na University College v Wales Aberystwythu (1954), nato na King's College v Londonu (1959); redni profesor primerjalnega prava na univerzi v Londonu (1966); doktorat iz prava („LL.D.“) na univerzi v Londonu (1972); direktor centra za evropsko pravo na King's College (1974); sodnik Sodišča od 12. januarja 1981 do svoje smrti, 15. novembra 1982.

Rojen 17. februarja 1930; britanski državljan; barrister, Master of the Bench, nato Treasurer, Gray's Inn; Queen's Counsel; nižji pravni svetovalec na ministrstvu za delo, nižji in višji svetovalec na finančnem ministrstvu; matičar; sodnik na High Court (Queen's Bench Division); predsednik na Employment Appeal Tribunal (delovno sodišče druge stopnje); gostujoči profesor, univerza v Durhamu, Comellu (Združene države), Mercerju (Združene države), King's College, London; generalni pravobranilec Sodišča od 26. februarja 1981 do 6. oktobra 1988; sodnik od 7. oktobra 1988 do 10. marca 1992; umrl 7. aprila 2009.

Rojen 29. januarja 1927 v Düsseldorfu; nemški državljan; študij prava, univerza v Kölnu, Bonnu in Freiburgu (1947–1951); strokovni sodelavec na sodišču (1952–1956), nato sodnik prisednik (1956) na Oberlandesgericht (višje deželno sodišče) v Kölnu; znanstveni sodelavec na Bundesverfassungsgericht (zvezno ustavno sodišče) (1958–1960); svetovalec na Landsgericht (deželno sodišče) v Kölnu (1959); uradnik (1961), direktor oddelka za javno pravo (1969) na zveznem pravosodnem ministrstvu; sodnik Sodišča od 7. oktobra 1982 do 6. oktobra 1988; umrl 28. maja 2009.

Rojen 23. decembra 1927; italijanski državljan; redni profesor delovnega prava (Urbino, Bologna, Rim), primeljalnega zasebnega prava (Bologna); član višjega sodnega sveta (1976–1981); generalni pravobranilec Sodišča (1982–1988); sodnik od 7. oktobra 1988 do svoje smrti, 21. julija 1999.

Rojen 5. januarja 1931 v Parizu; francoski državljan; diploma iz prava, podiplomski študij javnega prava; diploma na École nationale d'administration (1956); nižji strokovni sodelavec pri Državnem svetu (1956); odgovoren za misijo, nato tehnični svetovalec za mladino in šport v kabinetu visokega komisarja (1961); višji strokovni sodelavec pri Državnem svetu (1962); zastopnik vlade v skupščini za spore v Državnem svetu (1964–1968); namestnik generalnega sekretarja, nato generalni sekretar rudarskega in kemijskega podjetja (1970–1974); upravni in finančni direktor Institut de recherche et de coordination acoustique/musique (IRCAM) (inštitut za akustične in glasbene raziskave in koordinacijo) v Centre Beaubourg (po 1974); sodnik pri Državnem svetu (junij 1981); pravni svetovalec v podjetju za raziskave in naftne dejavnosti (oktober 1981–1982); sodnik Sodišča od 7. oktobra 1982 do 6. oktobra 1988; umrl 3. oktobra 2017.

Rojen 16. marca 1919; grški državljan; odvetnik (Atene); nižji in nato višji strokovni sodelavec pri Državnem svetu; sodnik pri Državnem svetu; predsednik disciplinskega sodišča za člane sodišč in višjih sodišč; posebni član vrhovnega sodišča; generalni inšpektor upravnih sodišč; član višjega sodnega odbora; predsednik višjega odbora na ministrstvu za zunanje zadeve; sodnik Sodišča od 14. marca 1983 do 6. oktobra 1997; umrl 23. marca 2000.

Rojen 5. junija 1930; nemški državljan; odvetnik; notar; generalni sekretar stranke krščanskih demokratov v Evropskem parlamentu; poslanec v Bundestagu; predsednik pravne komisije in komisije za evropske zadeve v Bundestagu; častni profesor evropskega prava na univerzi dežele Saar (1990); generalni pravobranilec Sodišča od 11. januarja 1984 do 6. oktobra 1997.

Rojen 31. julija 1916 v Corku; irski državljan; študij prava (University College in King's Inn, Dublin); barrister (1938); višji pravni svetovalec (1954); član „Dail Eireann“ (1948–1973); minister za zdravje (1954–1957); kandidat za predsednika Irske (1966 in 1973); sodnik na High Court (1973); Chief Justice (minister za pravosodje) (1974); sodnik Sodišča od 16. januarja 1985 do 6. oktobra 1991; umrl 25. februarja 2003.

Rojen 26. jaunarja 1930; francoski državljan; sodni uradnik pravosodnega ministrstva; predavatelj na pravni fakulteti Pariz I; namestnik direktorja v kabinetu pravosodnega ministra; predsednik senata Cour d'appel v Parizu; direktor za civilne zadeve in pravosodje; generalni pravobranilec Sodišča od 13. februarja 1984 do 6. oktobra 1994; umrl 8. avgusta 2017.

Rojen 17. januarja 1938; belgijski državljan; redni profesor (1974–1984) in izredni profesor (po 1984), pravna fakulteta, univerza v Liègeu (katedra za pravo Evropskih skupnosti); nosilec belgijske katedre na King's Collegeu, London (1977); gostujoči profesor na univerzi v Nancyju (1971–1978), na Europa Instituut univerze v Amsterdamu (1976–1985), na katoliški univerzi v Louvain-la-Neuve (1980–1982) in na Northwestern University v Čikagu (1974 in 1983); predavatelj evropskega prava konkurence na Collège d'Europe v Brugesu (1979–1984); sodnik Sodišča od 10. aprila 1984 do smrti, 15. julija 1995.

Rojen 15. junija 1935; luksemburški državljan; ministrstvo za pravosodje; ataše vlade prvega razreda; zastopnik vlade v odboru za spore Državnega sveta; prvi svetovalec vlade na pravosodnem ministrstvu; sodnik Sodišča od 7. oktobra 1985 do svoje smrti, 1. junija 1996.

Rojen 7. septembra 1938; luksemburški državljan; študij prava in političnih ved na univerzi v Montpellierju, Parizu in Cambridgeu; član pravne službe na Komisiji, glavni direktor kabinetov dveh komisarjev; različne odgovorne službe na ministrstvu za zunanje zadeve Velikega vojvodstva; funkcije namestnika stalnega predstavnika Velikega vojvodstva Luksemburg pri Evropskih skupnostih; generalni pravobranilec Sodišča od 13. januarja 1986 do 6. oktobra 1991 in od 19. decembra 1997 do 6. oktobra 2003; umrl 10. maja  2016.

Rojen 17. marca 1936; portugalski državljan; pravobranilec na sodišču druge stopnje v Lizboni; šef kabineta ministra za pravosodje; namestnik državnega generalnega pravobranilca; direktor kabineta za evropsko pravo; profesor evropskega prava (Lizbona); sodnik Sodišča od 31. januarja 1986 do 6. oktobra 2000.

Rojen 26. maja 1946; španski državljan; asistent, nato profesor (univerza v Oviedu in v Freiburg-am-Brisgau, avtonomna univerza v Madridu, univerza Complutense v Madridu in univerza v Granadi); nosilec katedre za javno mednarodno pravo (Granada); sodnik Sodišča od 31. januarja 1986 do 6. oktobra 2003, predsednik od 7. oktobra 1994 do 6. oktobra 2003; umrl 17. januarja 2019.

Rojen leta 1944; diploma iz prava in magisterij iz politične ekonomije z univerze v Coimbri; doktor mednarodne ekonomije (Université de Paris I - Panthéon Sorbonne); obvezno služenje vojaškega roka, opravljeno na ministrstvu za mornarico (sodna služba, 1969-1972); profesor na katoliški univerzi in univerzi Nova v Lizboni; nekdanji profesor na univerzi v Coimbri in na univerzi Lusíada v Lizboni (direktor inštituta za evropske študije); član portugalske vlade (1980-1983): državni sekretar na notranjem ministrstvu in na predsedstvu ministrskega sveta, državni sekretar za evropske zadeve; poslanec v portugalskem parlamentu, podpredsednik skupine krščanskih demokratov; generalni pravobranilec na Sodišču (1986-1988); predsednik Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (1989-1995); odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Lizboni, specialist za evropsko in konkurenčno pravo (1996-2012); član delovne skupine za prihodnost sodnega sistema Evropskih skupnosti „Groupe Due" (2000); predsednik disciplinske komisije na Evropski komisiji (2003-2007); predsednik portugalskega združenja za evropsko pravo (od l. 1999); Sodnik na Sodišču od 8. oktobra 2012 do 8. oktobra 2018.

Rojen 22. maja 1926; španski državljan; profesor mednarodnega javnega in zasebnega prava na univerzi v Granadi in Barceloni ter na avtonomni univerzi v Madridu; profesor mednarodnega javnega prava na univerzi Complutense v Madridu; sodnik na španskem ustavnem sodišču (1980–1986); član Državnega sveta; član Real Academia de Jurisprudencia (Madrid); sodnik Sodišča od 7. oktobra 1988 do 6. oktobra 1994; umrl 20. oktobra 2009.

Rojen 21. marca 1935; nemški državljan; znanstveni asistent na inštitutu za študije evropskega prava (Köln); redni profesor javnega prava, mednarodnega javnega prava in evropskega prava na univerzi v Bonnu in Frankfurtu; sodnik Sodišča od 7. oktobra 1988 do 6. oktobra 1994; umrl 1. junija 2015.

Rojen 11. maja 1935; belgijski državljan; profesor na „Katholieke Universiteit Leuven“ (KUL), na „University of Chicago“ in na „Universiteit van Amsterdam“ (UvA); podrektor in član akademskega sveta organizacijskega odbora KUL; odvetnik (Dendermonde, Leuven, Bruselj); predsednik bančne komisije; generalni pravobranilec Sodišča od 7. oktobra 1988 do 6. oktobra 1994; umrl 8. julija 2015.

Rojen leta 1939, barrister, King's Counsel, uradnik v sekretariatu Evropske komisije za človekove pravice, strokovni sodelavec pri generalnem pravobranilcu J. P. Warnerju, profesor evropskega prava na Univerzi v Londonu, direktor Centre of European Law na King's College, London, avtor več del o evropskem pravu, generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 1988 do 10. januarja 2006.

Rojen 15. novembra 1942; italijanski državljan; redni profesor mednarodnega prava in prava Skupnosti na univerzi v Neaplju; odvetnik na kasacijskem sodišču; član odbora za diplomatske spore na ministrstvu za zunanje zadeve; generalni pravobranilec Sodišča od 7. oktobra 1988 do 4. marca 1998; umrl 6. julija 2021.

Rojen 31. januarja 1928; nizozemski državljan; uradnik na ministrstvu za zunanje zadeve; profesor prava mednarodnih organizacij (Utrecht, Leiden); član „Raad van State“; predsednik pravnega oddelka na „Raad van State“; član Kraljeve akademije znanosti; član upravnega odbora Akademije za mednarodno pravo v Haagu; sodnik Sodišča od 29. marca 1990 do 6. oktobra 2000.

Rojen leta 1942; uradnik na ministrstvu za pravosodje; strokovni sodelavec pri sodniku Maxu Sørensenu; profesor mednarodnega javnega prava in dekan pravne fakultete Univerze v Københavnu; odvetnik; predsednik in član arbitraž; sodnik na višjem upravnem sodišču; generalni pravobranilec na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1991 do 6. oktobra 1994; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1994 do 10. januarja 2006.

Rojen 14. novembra 1934; britanski državljan; odvetnik (Škotska); King's Counsel (Škotska); tajnik in nato blagajnik fakultete za odvetnike; predsednik posvetovalnega odbora; Salvesen profesor evropskih institucij in direktor Europa Institute, univerza v Edinburghu; posebni svetovalec stalnega odbora House of Lords za Evropske skupnosti; častni bencher na Gray’s Inn, London; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 9. marca 1992; sodnik Sodišča od 10. marca 1992 do 7. januarja 2004.

Rojen leta 1931; italijanski državljan; profesor ustavnega prava in javnega splošnega ter primerjalnega prava (Univerze v Padovi, Bologni in Rimu); član Consiglio superiore della Magistratura (1976–1978); sodnik ustavnega sodišča in predsednik ustavnega sodišča (1986–1987); minister za evropske politike (1987-1989); poslanec v Evropskem parlamentu (1989–1994); sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1994 do 31. decembra 1994; generalni pravobranilec od 1. januarja 1995 do 14. decembra 1999, sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 15. decembra 1999 do 3. maja 2006; umrl 18. julija 2007.

Rojen 14. julija 1932; grški državljan; odvetnik pri odvetniški zbornici v Atenah; 1963 nižji strokovni sodelavec pri Državnem svetu; docent (1973) in sodnik pri Državnem svetu (1982–1994); član disciplinskega sodišča za člane sodišč; član posebnega vrhovnega sodišča, ki je na podlagi grške ustave pristojno za usklajevanje sodne prakse treh državnih vrhovnih sodišč in zagotovitev sodnega nadzora veljavnosti zakonodajnih in evropskih volitev; član višjega sodnega sveta; višji svetovalec na ministrstvu za zunanje zadeve; predsednik Sodišča druge stopnje za znamke; predsednik posebnega odbora za pripravo zakonov na pravosodnem ministrstvu; generalni pravobranilec Sodišča od 7. oktobra 1994 do 6. oktobra 2000.

Rojen leta 1936; član Conseil d'État (Francija); direktor, pozneje generalni direktor pravne službe pri Svetu Evropskih skupnosti (1968–1973); generalni direktor Nacionalne agencije za zaposlovanje (Agence nationale pour l'emploi) (1973–1975); direktor splošnega sektorja na ministrstvu za industrijo (1977–1979); direktor pravne službe pri OECD (1979–1985); direktor Mednarodnega inštituta za javno upravo (1985–1994); pravni svetovalec, direktor pravne službe na ministrstvu za zunanje zadeve (1987–1994); sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1994 do 6. oktobra 2006; umrl 12. julija 2021.

Rojen 30. januarja 1943; nemški državljan; direktor na pravosodnem ministrstvu dežele Bavarske; predsednik ustavnega sodišča svobodne dežele Saške in višjega deželnega sodišča v Dresdnu (1992–1994); častni profesor evropskega prava in prava medicine na univerzi v Saarbrücknu; sodnik Sodišča od 7. oktobra 1994 do 14. julija 2000.

Rojen 26. februarja 1949; danski državljan; uradnik na pravosodnem ministrstvu v Kopenhagnu (od 1973); vodja službe na pravosodnem ministrstvu (1982–1987 in 1988–1991); sodnik na Østre Landsret (vzhodno sodišče druge stopnje) (1987–1988); podpredsednik Sø- et Handelsretten (sodišče za pomorstvo in trgovino) (1988); zastopnik pravosodnega ministrstva za pravo Skupnosti in človekove pravice (1991–1994); generalni pravobranilec Sodišča od 7. oktobra 1994 do 18. decembra 1997.

Rojen leta 1935; doktorat iz prava na univerzi na Dunaju (1957); imenovan za sodnika in dodeljen na zvezno ministrstvo za pravosodje (1961); sodnik za zadeve s področja medijskega prava na Straf-Bezirksgericht Wien (1963–1966); tiskovni predstavnik ministrstva za pravosodje (1966–1970), nato zaposlen pri oddelku za mednarodne zadeve istega ministrstva; svetovalec odbora za pravosodje in tiskovni predstavnik Parlamenta (1973–1975); imenovan za sodnika ustavnega sodišča (1978); stalni sodnik poročevalec na istem sodišču do konca leta 1994; sodnik Sodišča od 19. januarja 1995 do 6. oktobra 2009.

Rojen 30. marca 1940; švedski državljan; doktorat iz prava in profesor javnega prava na univerzi v Lundu; profesor javnega prava in dekan na univerzi v Stockholmu; varuh človekovih pravic; sodnik vrhovnega upravnega sodišča; sodnik Sodišča od 19. januarja 1995 do 6. oktobra 2000; umrl 7. avgusta 2016.

Born on 31 October 1941; Finnish national; Doctor of Law (OTL) of the University of Helsinki; Director at the Ministry of Justice; Adviser in the Trade Directorate of the Ministry of Foreign Affairs; Judge at the Supreme Court; Judge at the EFTA Court; President of the EFTA Court; Judge at the Court of Justice from 19 January 1995 to 16 January 2002.

Rojen 3. maja 1942; irski državljan; „Master of Arts“ iz ekonomskih znanosti na University College Dublin; barrister; Senior Counsel; predsednik „Legal Air Board“ in „Bar Council“; generalni pravobranilec Sodišča od 19. januarja 1995 do 6. oktobra 2000.

Rojen leta 1949; sodnik; član Consejo General del Poder Judicial; profesor; šef kabineta predsednika Sveta za pravosodje; sodnik ad hoc na Evropskem sodišču za človekove pravice; sodnik na vrhovnem sodišču od leta 1996; generalni pravobranilec Sodišča od 19. januarja 1995 do svoje smrti, 12. novembra 2009.

Rojen leta 1949; diplomi iz prava in ekonomskih znanosti (Université de Liège); Master of Laws (Harvard University, Združene države); častni doktorat (Université de Paris-Dauphine); profesor evropskega prava na univerzi v Leuvnu in univerzi v Liègeu; poslanec (1977-1995); državni sekretar, minister in ministrski predsednik Valonske regije (1980-1988); namestnik ministrskega predsednika, minister za pravosodje ter mala in srednje velika podjetja (1988-1992); namestnik ministrskega predsednika, minister za pravosodje in gospodarske zadeve (1992-1995); namestnik ministrskega predsednika, minister za nacionalno obrambo (1995); župan Verviersa (1995); sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti (1995-2003); pravni svetovalec, nato odvetnik (2004-2012); častni minister (ministre d'État) (2009-2012); Generalni pravobranilec na Sodišču od 8. oktobra 2012 do 8. oktobra 2018.

Rojen leta 1939; univerzitetni študij na pravni fakulteti v Montpellierju in na fakulteti ekonomskih znanosti v Parizu; doktor prava (1964); odvetnik (1964); priznani odvetnik (1967); administrator (administrateur général) na ministrstvu za delo in socialno varnost; član (1978–1989) in nato predsednik (1988–1989) Ekonomsko socialnega sveta; direktor Sociẻtẻ nationale de crẻdit et d'investissement in Sociẻtẻ europẻenne des satellites (do 1989); član (1993–1995) in nato predsednik sveta Institut universitaire international Luxembourg (1995–2004); predavatelj na univerzi v Luxembourgu; predstavnik vlade v odboru Evropskega socialnega sklada, v posvetovalnem odboru za prost pretok delavcev in upravnem odboru Evropske fondacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (do 1989); sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 11. julija 1996; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 12. julija 1996 do 14. januarja 2008.

Rojen 3. junija 1935; grški državljan; sprejet v odvetniško zbornico v Solunu leta 1963; doktorat iz mednarodnega prava na univerzi v Solunu leta 1971; profesor mednarodnega javnega prava in prava Skupnosti na pravni fakulteti na univerzi v Trakiji; častni pravni svetovalec na ministrstvu za zunanje zadeve; član grške delegacije na generalni skupščini OZN od 1983; predsednik komisije izvedencev za izboljšanje postopka v okviru Konvencije Sveta Evrope za človekove pravice od 1989 do 1992; sodnik Sodišča od 7. oktobra 1997 do svoje smrti, 10. marca 1999.

Rojen 27. julija 1936; nemški državljan; študij prava na univerzah v Tübingenu, Berlinu, Parizu, Hamburgu, na Dunaju, v Torinu in Cambridgeu; poslanec v Bundestagu (1969–1980); izvoljen v Evropski parlament (1977); sodeloval v številnih komisijah, zlasti kot član Komisije za pravne zadeve in pravice državljanov, ki ji je predsedoval med 1993 in 1994; predsednik delegacije za odnose z baltskimi državami in podkomisije za varstvo podatkov in za strupene in nevarne snovi; podpredsednik Evropskega parlamenta (1984–1992); generalni pravobranilec od 7. oktobra 1997 do 6. oktobra 2003; umrl 4. junija 2021.

Rojen 19. februarja 1934; italijanski državljan; sodnik sodišča prve stopnje v Neaplju; svetovalec na sodišču druge stopnje v Rimu in nato na kasacijskem sodišču; uslužbenec službe za zakonodajo na ministrstvu za pravosodje; predsednik splošnega odbora na diplomatski konferenci za izdelavo Luganske konvencije; strokovni sodelavec pri italijanskem generalnem pravobranilcu Sodišča; profesor na višji šoli za javno upravo v Rimu; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 17. septembra 1995; predsednik Sodišča prve stopnje od 18. septembra 1995 do 4. marca 1998; generalni pravobranilec Sodišča od 5. marca 1998 do 6. oktobra 2000; umrl 26. januarja 2010.

Rojen leta 1948; diploma iz prava s svobodne univerze v Berlinu (1970); doktorat iz ustavnega in upravnega prava z univerze v Hamburgu (1973); docent na univerzi v Hamburgu (1972-1977); profesor javnega prava na univerzi v Bielefeldu (1978); profesor javnega prava na univerzi v Solunu (1982); minister za notranje zadeve (1989 in 1996); član upravnega odbora univerze na Kreti (1983-1987); direktor centra za mednarodno gospodarsko in evropsko pravo v Solunu (1997-2005); predsednik grškega društva za evropsko pravo (1992-1994); član grškega nacionalnega odbora za raziskovanje (1993-1995); član visokega sveta za izbor grških funkcionarjev (1994-1996); član znanstvenega sveta akademije za evropsko pravo v Trierju (od l. 1995); član upravnega odbora grške nacionalne šole za sodnike (1995-1996); član znanstvenega sveta pri ministrstvu za zunanje zadeve (1997-1999); predsednik grškega ekonomsko-socialnega sveta leta 1998; sodnik na Sodišču od 8. junija 1999; predsednik Sodišča od 7. oktobra 2003 do 8. oktobra 2015.

Rojena 28. februarja 1942; irska državljanka; odvetnica pred irskimi sodišči (1972); pravni svetovalec na področju intelektualne lastnine (1973–1979); barrister (1979–1995), nato Senior Counsel (1995–1998) pred irskimi sodišči; tudi odvetnica pred angleškimi sodišči in sodišči Walesa; sodnica na irskem High Court (1998); profesorica pravnega sistema in metod in profesorica „Averil Deverell“ gospodarskega prava (Trinity College, Dublin); „bencher of the Honorable Society of King’s Inns“; sodnica Sodišča od 6. oktobra 1999 do 13. oktobra 2004.

Rojena leta 1948; študirala v Tübingenu, Münchnu in Ženevi; po opravljenih akademskih raziskovanjih v Londonu je postala doktorica pravnih znanosti na Univerzi v Münchnu; sodnica na Arbeitsgericht Oldenburg (delovno sodišče v Oldenburgu); habilitirana na Univerzi v Bremnu za predavanja iz delovnega prava, sociologije prava in socialnega prava; docentka ad interim na Pravni fakulteti Univerze v Frankfurtu in v Bremnu; predsednica Landesarbeitsgericht Schleswig Holstein (deželno delovno sodišče Schleswig Holsteina) (1989); sodelovala kot strokovnjakinja pri projektu European Expertise Service (EU) o reformi delovnega prava v Kirgistanu (1994 –1995); gostujoča profesorica za delovno pravo, predvsem evropsko delovno pravo, na Univerzi v Bremnu; sodnica na Sodišču Evropskih skupnosti od 15. julija 2000 do 6. oktobra 2006.

Rojen leta 1939; delal pri ombudsmanu parlamenta in v generalnem sekretariatu švedske vlade ter na ministrstvih, in sicer kot podsekretar - pomočnik na ministrstvu za finance; leta 1981 imenovan za sodnika Kammarrätten (višje upravno sodišče) v Göteborgu, nato leta 1985 za sodnika Regeringsrätten (vrhovno upravno sodišče); sodeloval je pri pripravi številnih uradnih poročil, v glavnem s področja davčne in računovodske zakonodaje; med drugim je bil predsednik odbora za obdavčitev prihodkov, usklajeno z inflacijo, predsednik odbora za računovodstvo in posebni poročevalec odbora, pristojnega za predpise o obdavčitvi družbenikov zasebnih družb. Bil je tudi predsednik Sveta za računovodske standarde in član Sveta za nacionalno pravosodno upravo, kot tudi Sveta pri agenciji za finančni nadzor; objavil je številne članke, predvsem s področja davčne zakonodaje; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2000 do 6. oktobra 2006.

Rojen leta 1940; različne funkcije v pravosodju (1964-1977); sodeloval z različnimi vladami pri izdelavi in usklajevanju študij o reformi sodnega sistema; zastopnik vlade pred Evropsko komisijo za človekove pravice in Evropskim sodiščem za človekove pravice (1980-1984); strokovnjak v pripravljalnem odboru za človekove pravice pri Svetu Evrope (1980-1985); član odbora za revizijo kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku; Procurador-Geral da República (1984-2000); član odbora za nadzor nad Uradom Evropske unije za boj proti goljufijam (OLAF) (1999-2000); sodnik na Sodišču od 7. oktobra 2000 do 8. oktobra 20012.

Rojen leta 1940; profesor prava Evropske unije na univerzi La Sapienza v Rimu; profesor na univerzah „Istituto Orientale" (1969-1979) in „Federico II" v Neaplju (1979-1992), Catanii (1969-1977) in Mogadišu (1967-1972); odvetnik, ki lahko nastopa pred Corte Suprema di Cassazione; pravni svetovalec pri stalnem predstavništvu Italijanske republike pri Evropskih skupnostih (1984-1992); član italijanske delegacije pri pogajanjih o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropskim skupnostim, o Enotnem evropskem aktu in Pogodbi o Evropski uniji; avtor številnih publikacij, med drugim komentarjev k evropskim pogodbam in zbirk predpisov Evropske unije; ustanovitelj in od leta 1996 urednik revije „Il Diritto dell'Unione Europea"; član uredniškega oziroma redakcijskega odbora več pravnih revij; poročevalec na številnih mednarodnih kongresih; konference in predavanja v številnih mednarodnih institucijah, med njimi tudi na akademiji za mednarodno pravo v Haagu (1987); član skupine neodvisnih strokovnjakov za preučitev finančnega poslovanja Komisije Evropskih skupnosti (1999); generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 2000 do 3. maja 2006; sodnik na Sodišču od 4. maja 2006 do 8. oktobra 2018; podpredsednik Sodišča Evropske unije od 8. oktobra 2015 do 8. oktobra 2018.

Rojen leta 1941; strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1966-1969); funkcionar v Evropski komisiji (1969–1977); doktor prava (Univerza v Leydnu); profesor evropskega prava; na Univerzi v Groningenu (1977–1989); nadomestni sodnik (juge adjoint) na Cour d'appel d'Arnhem (višje sodišče Arnhema); urednik več publikacij; namestnik generalnega direktorja pravne službe pri Komisiji Evropskih skupnosti (1989–2000); profesor evropskega prava na Univerzi v Amsterdamu; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2000 do 10. junija 2010.

Rojen leta 1942; asistent raziskovalec na Univerzi v Utrechtu (1970–1971); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1971–1974); glavni svetovalec na ministrstvu za pravosodje (1975 –1982); član posvetovalnega sveta za vladno politiko (1983–1990); različne zadolžitve na fakultetah; generalni sekretar ministrstva za ekonomske odnose (1997–2000); generalni pravobranilec na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2000 do 6. oktobra 2006; umrl 20. aprila 2007.

Rojena leta 1957; doktorica prava (Univerza na Dunaju), podiplomski študij evropskega prava (Collège d'Europe, Bruges ); članica avstrijske diplomacije (od leta 1982); strokovnjakinja za vprašanja, povezana z Evropsko unijo, v pravni službi ministrstva za zunanje zadeve (1985-1988); pravna služba Evropske komisije (1989); šefinja »pravne službe – evropske zadeve« na ministrstvu za zunanje zadeve (1992–2000, pooblaščena ministrica); sodelovala na pogajanjih o Evropskem gospodarskem prostoru in o članstvu Republike Avstrije v Evropski uniji; zastopnica Republike Avstrije na Sodišču Evropskih skupnosti; generalna konzulka Avstrije v Zürichu (2000); različne zadolžitve na fakultetah; avtorica več publikacij; generalna pravobranilka na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2000 do 6. oktobra 2006; umrla oktobra 2018.

Rojen leta 1948; doktorat iz pravnih znanosti z univerze v Turkuju (Finska); profesor prava na univerzi v Turkuju (1978-1981) in Åbo Akademi (Turku/Åbo) (1981-1996); direktor tamkajšnjega inštituta za človekove pravice (1985-1995); različne odgovorne nacionalne in mednarodne univerzitetne funkcije; član znanstvenih združenj; koordinator več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in programov, predvsem na teh področjih: pravo Skupnosti, mednarodno pravo, pravo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustavno pravo in primerjalna javna uprava; predstavnik finske vlade kot član ali svetovalec finskih delegacij na različnih mednarodnih konferencah in srečanjih; strokovne funkcije v finskem pravnem življenju, predvsem v vladnih in parlamentarnih odborih na Finskem, pa tudi v Združenih narodih, Unescu, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svetu Evrope; od leta 1995 glavni pravni svetovalec v pravni službi Evropske komisije, zadolžen za zunanje odnose; od marca 2001 namestnik generalnega direktorja pravne službe Evropske komisije; sodnik na Sodišču od 17. januarja 2002 do 7. oktobra 2019.

Rojen leta 1967; diploma iz prava (univerza v Lizboni, 1990); asistent (Univerzitetni evropski inštitut, 1991); doktor prava (evropski univerzitetni inštitut v Firencah, 1996); gostujoči profesor (London School of Economics; Collège d'Europe de Natolin; Institut Ortega y Gasset de Madrid; katoliška univerza Portugalske; inštitut za evropske študije, Macao), profesor (avtonomna univerza v Lizboni, 1997), Fulbrightov gostujoči raziskovalec (univerza Harvard, 1998); sodirektor akademije za mednarodno gospodarsko pravo; sourednik (Hart Series on European Law and Integration, Euopean Law Journal) in član uredniških odborov več pravnih revij; generalni pravobranilec Sodišča od 7. oktobra 2003 do 6. oktobra 2009

Rojen leta 1937; študij prava v Cambridgeu; barrister (1964-1980); Queen's Counsel (1980-1986); sodnik na High Court of England and Wales (1986-1995); Lord Justice of Appeal (1995-2003); od leta 1985 bencher in leta 2003 treasurer v Honourable Society of the Inner Temple; sodnik na Sodišču od 8. januarja 2004 do 8. oktobra 20012.

Rojena leta 1954; diplomirana pravnica (Universidad Complutense de Madrid); abogado del Estado v Malagi; abogado del Estado v pravni službi ministrstva za promet, turizem in komunikacije, nato v pravni službi ministrstva za zunanje zadeve; abogado del Estado-Jefe v državni pravni službi za postopke pred Sodiščem in pomočnica generalnega direktorja službe za evropsko in mednarodno pravno pomoč pri Abogacía General del Estado (ministrstvo za pravosodje); članica strokovne skupine Komisije za prihodnjo ureditev sodnega sistema Skupnosti; vodja španske delegacije pri skupini „Prijatelji predsedstva" za reformo sodnega sistema Skupnosti v Pogodbi iz Nice in ad hoc skupine Sveta „Sodišče"; profesorica prava Skupnosti na Escuela Diplomàtica v Madridu; sourednica revije „Noticias de la Unión Europea"; sodnica na Sodišču od 7. oktobra 2003; podpredsednica Sodišča od 9. oktobra 2018 do 7. oktobra 2021.

Rojen leta 1938; doktor pravnih znanosti (1966); profesor mednarodnega javnega prava (1974); Senior Visiting Fellow na univerzi v Oxfordu (1985); profesor na mednarodni krščanski univerzi v Tokiu (1988); avtor več del o mednarodnem javnem pravu, pravu Skupnosti in človekovih pravicah; član več mednarodnih znanstvenih društev za mednarodno pravo, evropsko pravo in človekove pravice; pogajalec poljske vlade za umik ruskih čet z ozemlja Republike Poljske; državni podsekretar, nato državni sekretar na zunanjem ministrstvu (1989–1992); predsednik poljske delegacije na generalni skupščini Združenih narodov, sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice (1992–2002); predsednik Instituta za mednarodno pravo (2003); svetovalec predsednika Republike Poljske za zunanjo politiko in človekove pravice (2002-2004); sodnik Sodišča od 11. maja 2004 do 6. oktobra 2009

rojen l. 1938; diploma prava na Univerzi v Vilniusu (1961); doktor pravnih znanosti na Univerzi v Moskvi (1965); habilitacija (Dr. hab) na Univerzi v Moskvi (1973); stažist na Institut des Hautes Études Internationales (pod mentorstvom prof. Ch. Rousseauja), Univerza v Parizu (1967–1968); redni član Akademije znanosti Litve (1996); častni doktorat Pravne univerze Litve (2001); razna upravna in učna mesta na Univerzi v Vilniusu (1961–1990); docent, redni profesor, profesor mednarodnega javnega prava, dekan Pravne; fakultete, več mest v diplomatski službi in litovskem pravosodju, pravosodni minister (1990–1991), državni svetnik (1991), veleposlanik Republike Litve; v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem (1992–1994); sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice (starega) (junij 1994–november 1998); sodnik na Vrhovnem sodišču Litve in predsednik tega sodišča (december 1994–oktober 1998); sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice (od novembra 1998); sodelovanje na več mednarodnih konferencah; član delegacije Republike Litve na pogajanjih z ZSSR (1990–1992); avtor več objav (okoli 200); sodnik Sodišča od 11. maja 2004 do 6. oktobra 2010.

Rojen leta 1944; diploma iz prava z univerze v Szegedu, Madžarska (1967); madžarski pravniški državni izpit (1970); podiplomski študij primerjalnega prava na univerzi v Strasbourgu, Francija (1969, 1970, 1971, 1972); uradnik v pravni službi ministrstva za zunanjo trgovino (1966-1974), direktor za zakonodajne zadeve (1973-1974); prvi trgovinski ataše madžarskega veleposlaništva v Bruslju, pristojen za vprašanja Skupnosti (1974-1979); direktor na ministrstvu za zunanjo trgovino (1979-1983); prvi trgovinski ataše, nato svetovalec za trgovino madžarskega veleposlaništva v Washingtonu DC, ZDA (1983-1989); generalni direktor na ministrstvu za trgovino in na ministrstvu za mednarodne gospodarske odnose (1989-1991); glavni pogajalec za sklenitev pridružitvenega sporazuma med Republiko Madžarsko ter Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami (1990-1991); generalni sekretar na ministrstvu za mednarodne ekonomske odnose, direktor urada za evropske zadeve (1992); državni sekretar na ministrstvu za mednarodne gospodarske odnose (1993-1994); državni sekretar, predsednik urada za evropske zadeve na ministrstvu za industrijo in trgovino (1994); izredni in pooblaščeni veleposlanik, vodja diplomatskega predstavništva Republike Madžarske pri Evropski uniji (januar 1995-maj 2003); glavni pogajalec za pristop Republike Madžarske k Evropski uniji (julij 1998-april 2003); minister brez listnice, pristojen za koordinacijo vprašanj evropske integracije (od maja 2003); sodnik na Sodišču od 11. maja 2004 do 7. oktobra 2021.

Rojen leta 1945; diploma iz prava z univerze v Atenah (1968); MA in Comparative Politics and Government, univerza v Kentu, Canterbury (1970); odvetnik na Cipru (1972-1982); imenovanje na mesto sodnika na District Court (1982); napredovanje na mesto predsednika District Court (1995); Administrative President, District Court v Nikoziji (1997-2003); sodnik na ciprskem Supreme Court (2003); sodnik na Sodišču od 11. maja 2004 do 6. oktobra 2014.

Rojen leta 1947; doktorat iz pravnih znanosti s kraljeve univerze na Malti (1973); zaposlen v malteški javni upravi kot Notary to the Government (1975); Counsel for the Republic (1978), Senior Counsel for the Republic (1979), Assistant Attorney General (1988) in s strani predsednika Malte imenovan za Attorney General (1989); predavatelj civilnega prava, zaposlen za krajši delovni čas, na univerzi na Malti (1985-1989); član sveta univerze na Malti (1998-2004); član komisije za pravosodje (1994-2004); član odbora guvernerjev arbitražnega centra Malte (1998-2004); Sodnik na Sodišču od 11. maja 2004 do 8. oktobra 2018.

Rojen leta 1950; doktorat iz pravnih znanosti Karlove univerze v Pragi (1975); asistent (1974-1990), prodekan (1989-1991) in vodja oddelka za mednarodno in evropsko pravo (1990-1992) na Masarykovi univerzi v Brnu; sodnik na ustavnem sodišču Češkoslovaške (1992); veleposlanik pri Svetu Evrope (1993-1998); predsednik odbora namestnikov ministrov Sveta Evrope (1995); generalni direktor na ministrstvu za zunanje zadeve (1998-2000); predsednik češke in slovaške veje mednarodne zveze pravnikov (1999-2001); sodnik na ustavnem sodišču (2000-2004); član zakonodajnega sveta (1998-2000); član Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu (od l. 2000); profesor mednarodnega javnega prava na Masarykovi univerzi v Brnu (2001); sodnik na Sodišču od 11. maja 2004  do 6. oktobra 2020.

Rojen leta 1951; doktor pravnih znanosti univerze v Bratislavi (1974); profesor mednarodnega javnega prava na univerzi v Košicah (od 1975); sodnik na ustavnem sodišču (1993); član Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu (1994); član Beneške komisije (1994); predsednik slovaškega društva za mednarodno pravo (2002); sodnik Sodišča od 11. maja 2004 do 6. oktobra 2009.

Rojen leta 1952; doktorat iz pravnih znanosti (1986); odvetnik (1977-1998); gostujoči profesor kazenskega prava na univerzi v Tartuju; sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice (1994-1998); predsednik vrhovnega sodišča Estonije (1998-2004); član pravne komisije za ustavo; svetovalec odbora za pripravo kazenskega zakonika; član delovne skupine za pripravo zakonika o kazenskem postopku; avtor več del o človekovih pravicah in ustavnem pravu; sodnik na Sodišču od 11. maja 2004 do 23. oktobra 2013.

Rojen leta 1955; diploma iz prava in političnih znanosti z univerze v Hamburgu; znanstveni sodelavec pravne fakultete univerze v Kielu; svetovalec latvijskega parlamenta za vprašanja mednarodnega prava, ustavnega prava in zakonodajne reforme; veleposlanik Republike Latvije v Nemčiji in Švici (1992-1993) ter v Avstriji, Švici in na Madžarskem (1994-1995); podpredsednik vlade in pravosodni minister z nalogami ministra za zunanje zadeve (1993-1994); član spravne komisije na Sodišču za spravo in arbitražo pri OVSE (od l. 1997); član Stalnega arbitražnega sodišča (od l. 2001); leta 1995 izvoljen za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, znova izvoljen leta 1998 in 2001; več objavljenih prispevkov s področja ustavnega in upravnega prava, zakonodajne reforme in prava Skupnosti; sodnik na Sodišču od 11. maja 2004 do 17. junija 2019.

Rojen leta 1950; diploma iz civilnega prava (National University of Ireland, University College Dublin, 1971); barrister (King's Inns, 1972); diploma specialističnega študija evropskega prava (University College Dublin, 1977); barrister in član odvetniške zbornice Irske (1972-1999); predavatelj evropskega prava (King's Inns, Dublin); Senior Counsel (1994-1999); zastopnik irske vlade v številnih zadevah pred Sodiščem Evropskih skupnosti; sodnik na High Court of Ireland (od l. 1999); bencher (član upravnega odbora) Honorable Society of King's Inns (od l. 1999); podpredsednik irskega društva za evropsko pravo; član mednarodne zveze pravnikov (irska sekcija); sin Andreasa O'Keeffa (Aindriasa Ó Caoimha), sodnika na Sodišču (1974-1985); sodnik na Sodišču od 13. oktobra 2004 do 7. oktobra 2015.

Rojena leta 1955; študij ekonomije, jezikoslovja in prava na King's College, Cambridge (1973-1977); asistentka in raziskovalka na Corpus Christi College, Oxford (1977-1980); članica odvetniške zbornice (Middle Temple, 1980); barrister (1980-1987 in 1990-2005); strokovna sodelavka pri generalnem pravobranilcu in pozneje sodniku siru Gordonu Slynnu (1987-1990); profesorica evropskega in primerjalnega prava (Director of European Legal Studies) na University College London (1990-1992); profesorica (Lecturer) na pravni fakulteti (1992-1998) in pozneje pridružena profesorica (Affiliated Lecturer) (1998-2005) na univerzi v Cambridgeu; Fellow of King's College, Cambridge (1992-2010); Emeritus Fellow of King's College, Cambridge (od l. 2011); pridružena profesorica in raziskovalka (Senior Research Fellow) na Centre for European Legal Studies na univerzi v Cambridgeu (1998-2005); King's Counsel; Bencher of Middle Temple (2005); Honorary Fellow of Corpus Christi College, Oxford (2010); LL.D (h.c.) Glasgow (2010), Nottingham Trent (2011) in Stockholm (2014); generalna pravobranilka na Sodišču od 11. januarja 2006 do 10 septembra 2020.

Rojen leta 1938; profesor mednarodnega prava in predstojnik katedre Jean Monnet za pravo Evropskih skupnosti univerze v Bologni; častni doktorat univerze Carlos III v Madridu; gostujoči profesor na univerzah Johns Hopkins (Bologna Center), St. Johns (New York), Georgetown, Paris-II in Georgia (Atene) ter na Institut universitaire international (Luxembourg); koordinator programa European Business Law Pallas Program, ki se izvaja na univerzi v Nijmegenu; član posvetovalnega odbora Komisije Evropskih skupnosti za javna naročila; državni podsekretar za industrijo in trgovino med polletnim italijanskim predsedovanjem Svetu; član delovne skupine Evropskih skupnosti o Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in direktor zasedanja centra za raziskave akademije mednarodnega prava v Haagu leta 1997, ki je bilo posvečeno STO; sodnik na Sodišču prve stopnje od 4. marca 1998 do 3. maja 2006; Generalni pravobranilec na Sodišču od 4. maja 2006 do 8. oktobra 2018.

Rojena leta 1945; diplomirana pravnica (univerza v Lundu); strokovna sodelavka in sodnica na prvostopenjskem sodišču v Trollhättanu (1971-1974); strokovna sodelavka na pritožbenem sodišču v Stockholmu (1974-1975); sodnica na prvostopenjskem sodišču v Stockholmu (1975); svetovalka za pravne in administrativne zadeve pri predsedniku pritožbenega sodišča v Stockholmu (1975-1978); posebna odposlanka pri Domstolverket (nacionalna sodna uprava) (1977); svetovalka na uradu ministra za pravosodje (Justice Chancellor) (1979-1980); sodnica prisednica na pritožbenem sodišču v Stockholmu (1980-1981); pravna svetovalka ministrstva za trgovino (1981-1982); pravna svetovalka, nato direktorica in generalna direktorica pravne službe na ministrstvu za zunanje zadeve (1982-1995); naziv veleposlanice leta 1992; podpredsednica Marknadsdomstol; odgovorna za pravna in institucionalna vprašanja med pogajanji EGP (podpredsednica, nato predsednica skupine EFTA) in med pogajanji za pristop Kraljevine Švedske k Evropski uniji; sodnica na Sodišču prve stopnje od 18. januarja 1995 do 6. oktobra 2006; sodnica na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2006 do 6. oktobra 2011.

Rojen leta 1947; diploma pravne fakultete v Rouenu; doktorat iz pravnih znanosti (univerza Paris II Panthéon-Assas); izredni profesor na pravni fakulteti v Mansu; pomočnik in nato prvi pomočnik državnega tožilca v Mansu (1974-1982); procureur de la République na tribunal de grande instance v Dieppu (1982-1984); procureur de la République adjoint na tribunal de grande instance v Strasbourgu (1984-1986); procureur de la République na tribunal de grande instance v Bastii (1986-1988); avocat général na cour d'appel v Caenu (1988-1991); procureur de la République na tribunal de grande instance v Mansu (1991-1993); vodja delegacije pri ministru za pravosodje (1993-1995); procureur de la République na tribunal de grande instance v Nanterru (1995-2002); procureur de la République na tribunal de grande instance v Parizu (2002-2004); procureur général na cour d'appel v Parizu (2004-2006); generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 2006 do svoje smrti, 9. junija 2019.

Rojen leta 1954; doktorat iz pravnih znanosti (univerza Pavol Jozef Safarik v Košicah, 1978); profesor civilnega prava (1994) in prava Skupnosti (2004); direktor inštituta za pravo Skupnosti na pravni fakulteti v Košicah (2004); sodnik na Krajský súd (okrožno sodišče) v Košicah (1980); podpredsednik (1982) in predsednik (1990) Mestský súd (drugostopenjsko sodišče) v Košicah; član slovaške odvetniške zbornice (1991); strokovni sodelavec na ustavnem sodišču (1993-1998); namestnik ministra za pravosodje (1998-2000); predsednik ustavnega sodišča (2000-2006); član Beneške komisije (2004); generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 2006 do 8. oktobra 20012.

Rojena leta 1962; pravosodni izpit (1987); doktorica pravnih znanosti Univerze v Ljubljani (1995); profesorica (od leta 1996) teorije države in prava ter zasebnega prava; raziskovalka; doktorski študij na Univerzah v Zürichu, na Inštitutu za primerjalno pravo univerze na Dunaju, na Inštitutu Max Planck za mednarodno zasebno pravo v Hamburgu, na Svobodni univerzi v Amsterdamu; gostujoča profesorica na univerzi na Dunaju, v Freiburgu (Nemčija) in na Bucerius Law School v Hamburgu; vodja pravne službe (1994–1996) in državna sekretarka na Ministrstvu za znanost in tehnologijo (1996–2000); generalna sekretarka vlade (2000); od leta 2003 članica komisije za evropski civilni zakonik; nosilka raziskovalnega projekta Humboldt (Humboldtova ustanova); objavila več kot sto pravnih člankov in več knjig o evropskem in zasebnem pravu; nagrada Društva pravnikov Slovenije „pravnica leta 2003“; članica izdajateljskega sveta več pravnih revij; generalna sekretarka Zveze društev pravnikov Slovenije, članica več društev pravnikov, izmed teh Gesellschaft für Rechtsvergleichung; sodnica na Sodišču prve stopnje od 7. julija 2004 do 6. oktobra 2006; generalna pravobranilka na sodišča od 7. oktobra 2006 do 28. novembra 2012.

Rojena leta 1963; diploma iz prava (1986), doktorica pravnih znanosti (univerza v Bukarešti, 1997); sodnica pripravnica na prvostopenjskem sodišču v Buftei (1986-1988); sodnica na prvostopenjskem sodišču v petem sektorju v Bukarešti (1988-1992); vpisana v odvetniško zbornico v Bukarešti (1992); predavateljica (1992-2005), nato od leta 2005 profesorica civilnega prava in evropskega pogodbenega prava na univerzi v Bukarešti; več doktorskih študijev in raziskovanje na inštitutu Max Planck za mednarodno zasebno pravo v Hamburgu (1992-2004); vodja oddelka za evropsko integracijo na ministrstvu za pravosodje (1997-1999); sodnica na visokem kasacijskem sodišču (1999-2007); gostujoča profesorica na univerzi na Dunaju (2000 in 2011); predavateljica prava Skupnosti na nacionalnem inštitutu za sodnike (2003 in 2005-2006); članica uredniškega odbora več pravnih revij; od leta 2010 pridružena članica in od leta 2017 redna članica mednarodne akademije za primerjalno pravo in častna raziskovalka na centru za študije evropskega prava inštituta za pravne raziskave romunske akademije; sodnica na Sodišču od 12. januarja 2007 do 7. oktobra 2021.

Rojen leta 1946; doktorat iz pravnih znanosti, licence spéciale iz upravnega prava (ULB, 1970); diploma IEP v Parizu (Ecofin, 1972); odvetniški pripravnik; pravni svetovalec na Banque de Paris et des Pays-Bas (1972-1973); ataše, nato secrétaire de légation na ministrstvu za zunanje zadeve (1973-1976); predsednik delovnih skupin Sveta ministrov (1976); prvi sekretar na veleposlaništvu (Pariz), namestnik stalnega predstavnika pri OVSE (zadolžen za odnose z UNESCO, 1976-1979); šef kabineta podpredsednika vlade (1979-1980); predsednik delovnih skupin Evropskega političnega sodelovanja (Azija, Afrika, Latinska Amerika); svetovalec, nato namestnik šefa kabineta predsednika Komisije Evropskih skupnosti (1981); direktor za proračun in kadrovske zadeve v generalnem sekretariatu Sveta ministrov (1981-1984); vodja stalnega predstavništva pri Evropskih skupnostih (1984-1985); predsednik proračunskega odbora; minister pooblaščenec, direktor za politične in kulturne zadeve (1986-1991); svetovalec ministrskega predsednika na področju diplomacije (1986-1991); veleposlanik v Grčiji (1989-1991, nerezident), predsednik političnega odbora (1991); veleposlanik, stalni predstavnik pri Evropskih skupnostih (1991-1998); predsednik Coreperja (1997); veleposlanik (Bruselj, 1998-2002); stalni predstavnik pri NATU (1998-2002); maréchal de la Cour in šef kabineta Njegove kraljeve visokosti velikega vojvode (2002-2007); sodnik na Sodišču od 15. januarja 2008 do 7. oktobra 2013.

Rojen leta 1951; doktor pravnih znanosti (univerza v Bratislavi); sodnik na sodišču prve stopnje v Bratislavi; sodnik na pritožbenem sodišču, zadolžen za civilnopravne zadeve, in podpredsednik pritožbenega sodišča v Bratislavi; član oddelka za civilno in družinsko pravo inštituta za pravo ministrstva za pravosodje; začasni sodnik na vrhovnem sodišču, zadolžen za gospodarskopravne zadeve; član Evropske komisije za človekove pravice (Strasbourg); sodnik na ustavnem sodišču (2000-2004); sodnik na Sodišču prve stopnje od 12. maja 2004 do 6. oktobra 2009; sodnik na Sodišču od 7. oktobra 2009 do 7. oktobra 2021.

Rojena leta 1956; študij prava in ekonomije (1975-1979), doktorica pravnih znanosti; asistentka in predavateljica na inštitutu za javno pravo in politične vede univerze v Innsbrucku (1979-1984); uradnica na zveznem ministrstvu za znanost in raziskave, nazadnje namestnica vodje oddelka (1984-1988); odgovorna za vprašanja v zvezi z Evropsko unijo v uradu kanclerja (1988-1989); vodja službe „Evropska integracija" v uradu kanclerja (priprave na pristop Republike Avstrije k Evropski uniji) (1989-1992); direktorica Nadzornega organa EFTA v Ženevi in Bruslju (1993-1994); podpredsednica Donau-Universität v Kremsu (1995-1996); poslanka v Evropskem parlamentu (november 1996-januar 2007 in december 2008-julij 2009) in članica odbora za pravne zadeve; nadomestna članica evropske Konvencije o prihodnosti Evrope (februar 2002-julij 2003); članica mestnega sveta mesta Perg (september 1997-september 2009); zvezna ministrica za pravosodje (januar 2007-december 2008); avtorica publikacij o različnih temah evropskega prava; častna profesorica evropskega prava na univerzi na Dunaju; častna senatorka univerze v Innsbrucku; sodnica na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2009 do 20. maja 2019.

Rojen leta 1946; študij prava (1963-1968) in doktorat iz pravnih znanosti (1975) z univerze v Sevilli; podiplomski študij na univerzi v Freiburgu im Breisgau (1969-1971); redni profesor političnega prava na univerzi v Sevilli (1978-1986); predstojnik katedre za ustavno pravo na univerzi v Sevilli (1986-1992); strokovni sodelavec na ustavnem sodišču (1986-1987); sodnik na ustavnem sodišču (1992-1998); predsednik ustavnega sodišča (1998-2001); fellow na Wissenschaftskolleg v Berlinu (2001-2002); predstojnik katedre za ustavno pravo na neodvisni univerzi v Madridu (2002-2009); izvoljeni član državnega sveta (2004-2009); avtor številnih publikacij; generalni pravobranilec na Sodišču od 14. decembra 2009 do 7. oktobra 2015.

Rojen leta 1952; diploma iz prava z univerze v Vilni (1974-1979); doktorat iz pravnih znanosti z litovske pravne akademije (1999), član litovske odvetniške zbornice (1979-1990); poslanec vrhovnega sveta (parlamenta) Republike Litve (1990-1992), nato član Seimasa (parlament) Republike Litve in član litovskega državnega in pravnega odbora (1992-1996); sodnik na ustavnem sodišču Republike Litve (1996-2005), nato svetovalec predsednika tega sodišča (od l. 2006); asistent na katedri za ustavno pravo pravne fakultete univerze Mykolas Romeris (1997-2000), izredni profesor (2000-2004), nato redni profesor (od l. 2004) na tej katedri in nazadnje njen predstojnik (2005-2007); dekan pravne fakultete univerze Mykolas Romeris (2007-2010); član Beneške komisije (2006-2010); podpisnik akta z dne 11. marca 1990 o ponovni neodvisnosti Litve; avtor številnih pravnih publikacij; Sodnik na Sodišču od 6. oktobra 2010 do 8. oktobra 2018.

Rojen leta 1950; diploma iz prava z univerze v Lundu (1975); sodni tajnik na prvostopenjskem sodišču v Landskroni (1976-1978); sodnik prisednik na pritožbenem upravnem sodišču (1978-1982); nadomestni sodnik na pritožbenem upravnem sodišču (1982); pravni svetovalec v stalnem odboru za ustavna vprašanja švedskega parlamenta (1983-1985); pravni svetovalec na ministrstvu za finance (1985-1990); direktor oddelka za dohodnino na ministrstvu za finance (1990-1996); direktor oddelka za trošarine na ministrstvu za finance (1996-1998); davčni svetovalec na stalnem predstavništvu Kraljevine Švedske pri Evropski uniji (1998-2000); generalni direktor za pravne zadeve na uradu za davke in carine pri ministrstvu za finance (2000-2005); sodnik na vrhovnem upravnem sodišču (2005-2009); predsednik pritožbenega upravnega sodišča v Göteborgu (2009-2011); sodnik na Sodišču od 6. oktobra 2011 do 7. oktobra 2019.

Rojen leta 1955; diploma iz prava z univerze v Cambridgeu; licence spéciale iz evropskega prava s svobodne univerze v Bruslju (grande distinction); član odvetniške zbornice Anglije in Walesa (Gray's Inn, 1979); barrister (1979-2012); član odvetniške zbornice Severne Irske (1996); King's Counsel; bencher pri Gray's Inn (2003); recorder pri Crown Court (2003-2012); treasurer pri United Kingdom Association for European Law (2001-2012); prispeval k European Community Law of Competition (Bellamy & Child, 3.-6. izdaja); sodnik Sodišča od 8. oktobra 2012 do 31. januarja 2020.

Rojen leta 1950; diploma iz prava z univerze v Atenah (1973); magister iz prava socialne varnosti z univerze Paris II, Panthéon-Sorbonne (1977); odvetnik (1974–1980); nacionalni strokovnjak v pravni službi Komisije Evropskih skupnosti (1988–1990), nato glavni administrator v generalnem direktoratu V „Zaposlovanje, industrija, socialne zadeve“ (1990–1994); strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec in od 1999 svetovalec na grškem državnem svetu; nadomestni član grškega vrhovnega sodišča posebne pristojnosti; član osrednje skupine za pripravo zakonskih predlogov v Grčiji (1996–1998); direktor pravne službe generalnega sekretariata helenske vlade (1996–1998); sodnik na Splošnem sodišču Evropske unije (1998–2010, predsednik senata med letoma 2004 in 2010); član vrhovnega sveta upravnih sodišč (2011–2012); član posebnega sodišča za spore o plačah sodnikov in posebnega sodišča za obravnavo disciplinskih zadev v zvezi s sodniki (2013–2014); član posvetovalnega strokovnega odbora za kandidate za imenovanje v sodnike na Evropskem sodišču za človekove pravice (2014–2015); član odbora, ki izda mnenje o primernosti kandidatov za opravljanje funkcije sodišča na Sodišču za uslužbence Evropske unije (2012–2015); predavatelj evropskega prava na École nationale de la magistrature (1995–1996 in 2012–2015); sodnik na Sodišču od 7. oktobra 2015 do 7. oktobra 2021.

Rojen leta 1964; diploma iz prava z univerze v Aarhusu (1991); magisterij iz evropskega prava s Collège d'Europe v Bruggeu (1993); predavatelj na univerzah v Aarhusu (1991-1993) in Københavnu (1999-2001); gostujoči profesor na univerzah v Københavnu in Aalborgu (od leta 2008); odvetnik (član danske odvetniške zbornice) (1995); strokovni sodelavec na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti (1994-1999); tožilec pri tožilstvu v Københavnu (1999-2000) in inšpektor za policijska okrožja (2004-2006); pravni svetovalec pri predstavniku danskega predsednika vlade med pogajanji za pripravo Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (1999-2000); vodja sekcije pri uradu za evropsko pravo (1999-2000); vodja oddelka pri uradu za evropsko pravo in pravo človekovih pravic (2000-2001) ter vodja oddelka pri uradu za stvarno in obligacijsko pravo pri ministrstvu za pravosodje (2001-2006); varuh pravic potrošnikov, ki ga je imenovala danska vlada (2006-2014); sodnik na Østre Landsret v Københavnu (2015); generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 2015 do 7. oktobra 2021.

Rojen leta 1977; magisterij iz prava in magisterij iz mednarodnih odnosov (Karlova univerza v Pragi); diploma iz angleškega prava in iz prava Evropske unije (univerza v Cambridgeu); Magister Juris (univerza v Oxfordu, St. Edmund Hall); doktorat iz prava (Evropski univerzitetni inštitut v Firencah); študij na svobodni univerzi v Bruslju in na univerzi v Queenslandu (Avstralija); strokovni sodelavec pri predsedniku vrhovnega upravnega sodišča Češke republike (2005-2009), nato vodja oddelka za raziskave in dokumentacijo pri istem sodišču (2008-2009); imenovan za sodnika v Češki republiki (2009); predavatelj (2011-2012) in raziskovalec (2013-2016) na inštitutu za evropsko pravo in za primerjalno pravo univerze v Oxfordu; profesor na Collège d'Europe v Bruggeu (2013-2015); član komisije za pritožbe pri češki nacionalni banki (2013-2015); ad hoc sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice (2013-2015); soustanovitelj in predsednik češkega združenja za evropsko in primerjalno pravo; predavatelj in gostujoči profesor na številnih univerzah v Evropi in drugod; avtor številnih publikacij s področja prava Evropske unije, človekovih pravic v Evropi, primerjalnega (javnega) prava in pravne teorije; generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 2015 do 7. oktobra 2021.

Rojen leta 1952; diploma iz prava z univerze Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (1975); doktorat iz pravnih znanosti (1979); predavatelj (1977‑1984), docent (1984‑1990) nato profesor na univerzi Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (1990‑2013); dekan pravne fakultete univerze Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (1988‑1991); član zakonodajnega sveta pri narodni skupščini Bolgarije (1995‑1997); predstojnik katedre Jean Monnet na novi bolgarski univerzi (2002‑2005); predsednik pravnega sveta pri predsedniku Bolgarije (2002‑2003); sodnik (2003‑2009) nato predsednik (2009‑2012) ustavnega sodišča Bolgarije; predstojnik katedre za ustavno pravo na pravni fakulteti univerze Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (2013‑2016); član (2006‑2016) in podpredsednik Beneške komisije Sveta Evrope (2013‑2015); član ustavnega sveta pri varuhu človekovih pravic Bolgarije (2015‑2016); urednik številnih pravnih revij; avtor številnih pravnih publikacij; generalni pravobranilec na Sodišču od 19. septembra 2016 do 7. oktobra 2021.

Rojen leta 1958; diploma iz prava z University College, Dublin (LL.M. leta 1981); doktorat iz pravnih znanosti z University College, Dublin (LL.D. leta 1997); diploma iz prava z univerze v Pensilvaniji (LL.M. leta 1982); barrister-at-law pri Honorable Society of King’s Inns v Dublinu (1984); doktor pravnih znanosti na Trinity College, Dublin (Ph.D. leta 2001); predavatelj prava na Trinity College, Dublin (1982–2007); svetovalec pri odvetniški zbornici Irske (1987–1997); višji svetovalec pri odvetniški zbornici Irske (1997–2010); sodnik na irskem High Court (2010–2014); sodnik na irskem Court of Appeal (2014–2018); avtor številnih publikacij; generalni pravobranilec na Sodišču od 8. oktobra 2018 do 7. oktobra 2021.

Rojen 12. novembra 1914 v Nieuwkapelle; belgijski državljan; doktorat iz prava (1938), diploma iz politične in socialne ekonomije (1940) na katoliški univerzi v Louvainu; asistent na inštitutu za ekonomske znanosti na katoliški univerzi v Louvainu (1939–1940); odvetnik (1938–1940); gospodarski in davčni svetovalec Boerenbond, vodja kabineta ministra za kmetijstvo (1944–1945); sekretar evropske pisarne FAO v Rimu, odgovoren za likvidacijo Mednarodnega inštituta za kmetijstvo (1946–1949); predsednik belgijskega odbora FAO, član Sveta FAO in različnih odborov (1950–1953); sodni tajnik Sodišča ESPJ od 26. marca 1953 do 6. oktobra 1958 in Sodišča Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 9. februarja 1982; umrl 15. maja 2002.

Rojen 23. maja 1932 na Dunaju; britanski državljan; študij prava na Kings Collegeu, univerza v Durhamu in Lincolns Inn (1950–1955); odvetnik pred sodišči v Londonu, namestnik sodnega tajnika na vrhovnem sodišču v Keniji (1955); odvetnik (1957–1958 in 1961–1962); sodnik sodišča prve stopnje (1958); prvi namestnik sodnega tajnika na vrhovnem sodišču v Keniji (1963); namestnik direktorja v sodnem tajništvu Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu (1965); direktor v sekretariatu Komisije za človekove pravice (1966); direktor (1967), glavni direktor (1969), vodja kabineta (1969–1973) pri Svetu Evrope; vodja oddelka (1973), direktor (1980) v sodnem tajništvu Evropskega parlamenta; sodni tajnik Sodišča od 10. februarja 1982 do 9. februarja 1988; umrl 23. septembra 2020.

Rojen leta 1944; francoski državljan; diploma iz prava na Univerzi Pariz I, diploma inštituta za politične študije v Parizu in diploma šole za napredne mednarodne študije (School of advanced international studies), univerza Johns Hopkins; direktor na generalnem sekretariatu Evropskega parlamenta; glavni direktor na sekretariatu komisije za proračun; vodja oddelka sekretariata institucionalne komisije in komisije za proračun; svetovalec, nato direktor pri predsednikih Evropskega parlamenta (institucionalna in pravna vprašanja ter vprašanja proračuna); direktor generalne direkcije komisij; sodni tajnik Sodišča od 10. februarja 1988 do 9. februarja 1994.

Rojen leta 1948; diploma Inštituta za politične študije v Parizu in visokošolskega študija javnega prava; namestnik Procureur de la République na Tribunal de grande instance de Versailles; generalni administrator (administrateur général) na Sodišču Evropskih skupnosti; Procureur Général pri Cour d'appel de Paris; kabinet ministra za pravosodje, ministrstvo za pravosodje; strokovni sodelavec pri predsedniku Sodišča Evropskih skupnosti; sodni tajnik Sodišča od 10. februarja 1994 do 6. oktobra 2010..