Sodišče za uslužbence
Rojen leta 1946; študij prava (Master of Arts, univerza Oxford, 1967; Master of Laws, University College London, 1969); predavatelj na University College London (1967-1973); barrister (London, 1972-1974); administrator, glavni administrator na Evropskem sodišču za človekove pravice (1974-1990); gostujoči profesor prava na univerzi v Saskatchewanu, Saskatoon, Kanada (1988); vodja osebja pri Svetu Evrope (1990-1993); vodja oddelka (1993-1995), namestnik sodnega tajnika (1995-2001), sodni tajnik Evropskega sodišča za človekove pravice (2001-september 2005); predsednik Sodišča za uslužbence od 6. oktobra 2005 do 6. oktobra 2011.
Rojen leta 1956; diploma iz prava (Université libre de Bruxelles, 1979); specializacija iz mednarodnega prava (Bruselj, 1980); doktor pravnih znanosti (1989); odgovorni pravne službe Société anonyme du canal et des installations maritimes de Bruxelles (1979-1984); uradnik na Komisiji Evropskih skupnosti (generalni direktorat za socialne zadeve 1984-1988); član pravne službe Komisije Evropskih skupnosti (1988-1994); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1994-2005); predavatelj na Centre universitaire de Charleroi (mednarodno in evropsko socialno pravo, 1989-1991), na univerzi v Mons-Hainautu (evropsko pravo, 1991-1997), na univerzi v Liègu (pravo evropskih uslužbencev, 1989-1991; pravo institucij Evropske unije, 1995-2005; evropsko socialno pravo, 2004-2005) in od leta 2006 na Université libre de Bruxelles (pravo institucij Evropske unije); avtor številnih strokovnih del o evropskem socialnem pravu in pravu institucij Evropske unije; sodnik na Sodišču za uslužbence od 6. oktobra 2005; predsednik Sodišča za uslužbence 7 oktober 2011 do 31. avgusta 2016.
Rojen leta 1952; diploma šole za visoke poslovne študije v Helsinkih in pravne fakultete univerze v Helsinkih; strokovni sodelavec na vrhovnem upravnem sodišču Finske; generalni sekretar odbora za reformo pravnega varstva v javni upravi; glavni administrator na vrhovnem upravnem sodišču; generalni sekretar pri odboru za reformo upravnega spora, svetovalec direktorata za zakonodajo ministrstva za pravosodje; namestnik sodnega tajnika Sodišča EFTE; strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti; sodnik na vrhovnem upravnem sodišču (1998-2005); član odbora za pritožbe beguncev; podpredsednik odbora za razvoj finskih sodnih institucij; sodnik na Sodišču za javne uslužbence (6. oktober 2005-6. oktober 2009); sodnik na Splošnem sodišču od 7. oktobra 2009; podpredsednik/ca od 17. septembra 2013.
Rojen leta 1955; diploma iz prava (univerza v Solunu, 1977); specializacija iz evropskega prava (Institut d'études européennes de l'Université libre de Bruxelles, 1980); doktor pravnih znanosti (univerza v Solunu, 1984); pravnik lingvist pri Svetu Evropskih skupnosti (1980-1982); raziskovalec na centru za mednarodno in evropsko gospodarsko pravo v Solunu (1982-1984); administrator na Sodišču Evropskih skupnosti in na Komisiji Evropskih skupnosti (1986-1990); profesor prava Skupnosti, mednarodnega prava in prava človekovih pravic na univerzi Panteion v Atenah (od 1990); zunanji sodelavec za evropske zadeve na pravosodnem ministrstvu in član stalnega odbora za Lugansko konvencijo (1991-2004); član državne komisije za konkurenco (1999-2005); član državne komisije za pošto in telekomunikacije (2000-2002); član odvetniške zbornice v Solunu, odvetnik pri kasacijskem sodišču; ustanovni član Union des avocats européens (UAE); pridruženi član Académie internationale de droit comparé; sodnik Sodišča za javne uslužbence od 6. oktobra 2005 do 6. oktobra 2011.
Rojena leta 1950; diploma iz prava z univerze v Wrocławu (1972), doktorica pravnih znanosti (Łodz, 1982); odvetnica v odvetniški zbornici Republike Poljske (od leta 1977); gostujoča raziskovalka (univerza Paris X, 1987-1988; univerza v Nantesu, 1993-1994); strokovnjakinja „Solidarnosc" (1995-2000); profesorica delovnega in evropskega socialnega prava na univerzi v Łodzu (1997-1998 in 2001-2005), redna profesorica na visoki ekonomski šoli v Varšavi (2002), profesorica delovnega in socialnega prava na univerzi Cardinal Stefan Wyszynski v Varšavi (2002-2005); namestnica ministra za delo in socialne zadeve (1998-2001); članica pogajalskega odbora za pristop Republike Poljske k Evropski uniji (1998-2001); predstavnica poljske vlade pri Mednarodni organizaciji dela (1998-2001); avtorica več del o delovnem pravu in evropskem socialnem pravu; sodnica na Sodišču za uslužbence od 6. oktobra 2005 do 7. oktobra 2013.
Stéphane Gervasoni, rojen leta 1967 v Voironu (Francija), je leta 1988 diplomiral na Institut d’études politiques (inštitut za politične študije, IEP) v Grenoblu (Francija), leta 1993 pa na École nationale d’administration (državna šola za upravo, ENA, Francija) (letnik Léon Gambetta).
Svojo poklicno pot je začel leta 1993 pri Conseil d’État (državni svet, Pariz, Francija) kot strokovni sodelavec in nato od leta 1996 delal kot višji strokovni sodelavec (ta naziv je imel do leta 2008, ko je bil imenovan v naziv državnega svetovalca). Do leta 1997 je opravljal funkcijo sodnika poročevalca na oddelku za spore in bil hkrati član oddelka za socialne zadeve (od leta 1996 do leta 1997). Poleg tega je bil med letoma 1994 in 1996 komisar vlade pri posebni pritožbeni komisiji za pokojnine, ki je bila takrat začasno pridružena Conseil d’État, od leta 1995 do leta 1997 pa pravni svetovalec na francoskem ministrstvu za javno upravo in za mesto Pariz.
Stéphane Gervasoni je leta 1997 postal generalni sekretar prefekture departmaja Yonne (Francija), pristojen tudi za naloge podprefekta okrožja Auxerre, in je te naloge opravljal do leta 1999. Nato se je zaposlil pri prefekturi departmaja Savoie (Francija), kjer je od leta 1999 do leta 2001 opravljal naloge generalnega sekretarja in podprefekta okrožja Chambéry (Francija).
Funkcije, ki jih je Stéphane Gervasoni opravljal pri Conseil d’État in v javni upravi, so mu utrle pot do Sodišča Evropskih skupnosti, kjer je bil v letih od 2001 do 2005 strokovni sodelavec pri sodniku Jeanu‑Pierru Puissochetu. 5. oktobra 2005 je bil imenovan za sodnika Sodišča za uslužbence Evropske unije, na dan začetka delovanja tega novega sodišča. Tam je opravljal svojo funkcijo do 6. oktobra 2011, pri čemer je bil od 6. oktobra 2008 do 6. oktobra 2011 predsednik senata.
Stéphane Gervasoni se je nato vrnil na Conseil d’État, kjer je bil od leta 2011 do leta 2013 namestnik predsednika osmega senata oddelka za spore.
Poleg tega je poučeval kot predavatelj na Institut d’études politiques (inštitut za politične študije, IEP) v Parizu od leta 1993 do leta 1995 in na Université de Luxembourg (univerza v Luxembourgu, Luksemburg) od leta 2016. Bil je tudi član komisije za pritožbe pri Organizaciji severnoatlantske pogodbe (NATO) od leta 2001 do leta 2005 in član komisije za pritožbe pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) od leta 2011 do leta 2013.
Stéphane Gervasoni je bil za sodnika na Splošnem sodišču imenovan 16. septembra 2013. Sodniki tega sodišča so ga dvakrat izvolili za predsednika senata, in sicer je to funkcijo opravljal od 21. septembra 2016 do 19. septembra 2022.
Rojen leta 1945; univerzitetni študij v Berlinu, Münchnu, Frankfurtu na Majni (1966-1972); prvi državni izpit (1972); sodnik pripravnik v Frankfurtu na Majni (1972-1973 in 1974-1975); Collège d'Europe v Brugesu (1973-1974); drugi državni izpit (Frankfurt na Majni, 1976); uslužbenec zveznega urada za delo in odvetnik (1976); sodnik na delovnem sodišču (zvezna dežela Hessen, 1977-1993); nosilec predmeta na Fachhochschule für Sozialarbeit v Frankfurtu na Majni in na Verwaltungsfachhochschule v Wiesbadnu (1979-1990); nacionalni strokovnjak v pravni službi Komisije Evropskih skupnosti (1993-1996 in 2001-2005); ataše za socialne zadeve na veleposlaništvu Zvezne republike Nemčije v Madridu (1996-2001); sodnik na delovnem sodišču v Frankfurtu na Majni (februar-september 2005); sodnik na Sodišču za uslužbence od 6. oktobra 2005 do 13. april 2016.
Rojena leta 1956; študij prava (licenciatura en derecho, Universidad de Barcelona, 1981); specializacija s področja mednarodne trgovine (Mehika, 1983); študije evropskih integracij (gospodarska zbornica v Barceloni, 1985) in prava Skupnosti (Escola d'Administació Pública de Catalunya, 1986); javna uslužbenka na Generalitat de Catalunya (članica pravne službe ministrstva za industrijo in energijo, april 1984-avgust 1986); članica odvetniške zbornice v Barceloni (1985-1987); administratorka, nato glavna administratorka v oddelku za raziskave in dokumentacijo Sodišča Evropskih skupnosti (1986-1994); strokovna sodelavka na Sodišču (kabinet generalnega pravobranilca D. Ruiz-Jaraboja Colomerja, januar 1995-april 2004; kabinet sodnika U. Lõhmusa, maj 2004-avgusta 2009); predavateljica sodnega postopka v pravu Skupnosti na pravni fakulteti (Universitat Autònoma de Barcelona, 1993-2000); številne publikacije in predavanja o evropskem pravu socialne varnosti; članica odbora za pritožbe Urada Skupnosti za rastlinske sorte (2006-2009); sodnica na Sodišču za javne uslužbence od 7. oktobra 2009 do 13. april 2016.
Rojen leta 1950; doktorat iz pravnih znanosti in odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Padovi; asistent, nato potrjeni raziskovalec na področju civilnega in primerjalnega prava na pravni fakulteti univerze v Padovi (1977‑1982); predavatelj prava Skupnosti na Collegio Europeo (Parma, 1990‑1998) in na pravnih fakultetah univerze v Padovi (1985‑1987), univerze v Macerati (1991‑1994), univerze v Neaplju (1995) in državne univerze v Milanu (2000‑2001); član znanstvenega odbora Master in European integration univerze v Padovi; uradnik v direktoratu za knjižnico, raziskave in dokumentacijo Sodišča Evropskih skupnosti (1982‑1984); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti pri generalnem pravobranilcu G. F. Manciniju (1984‑1988); pravni svetovalec generalnega sekretarja Evropskega parlamenta E. Vincija (1988‑1993); vodja oddelka pravne službe Evropskega parlamenta (1995‑1999); direktor za zakonodajne zadeve in poravnave, medinstitucionalne odnose ter za odnose med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom (1999‑2004); direktor za zunanje odnose Evropskega parlamenta (2004‑2006); direktor za zakonodajne zadeve v pravni službi (2006‑2011); avtor številnih publikacij s področja italijanskega civilnega prava in prava Evropske unije; sodnik na Sodišču za uslužbence od 6. oktobra 2011 do 31. avgusta 2016; sodnik na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016 do 26. septembra 2019.
Rojen leta 1951; diploma iz prava in specializacija iz ekonomije (univerza Erasmus v Rotterdamu, 1973); doktorat iz pravnih znanosti (univerza v Utrechtu, 1981); raziskovalec na področju evropskega prava in mednarodnega gospodarskega prava (1973‑1974) ter docent evropskega prava in gospodarskega prava na evropskem inštitutu univerze v Utrechtu (1974‑1979) in na univerzi v Leidnu (1979‑1981); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1981‑1986), vodja oddelka „Pravice na podlagi Kadrovskih predpisov“ v kadrovski službi Sodišča Evropskih skupnosti (1986‑1987); član pravne službe Komisije Evropskih skupnosti (1987‑1991); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1991‑2000); vodja oddelka (2000‑2009), nato direktor (2009‑2011) direktorata za raziskave in dokumentacijo Sodišča Evropske unije; redni profesor (1988‑2003) in zaslužni profesor (od leta 2003) evropskega prava na univerzi v Maastrichtu; svetovalec pritožbenega sodišča v 's-Hertogenboschu (1993‑2011); član kraljeve akademije znanosti Nizozemske (od leta 1993); številne publikacije na področju evropskega prava; sodnik na Sodišču za uslužbence od 6. oktobra 2011 do 31. avgusta 2016; sodnik na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016.
Rojen leta 1957; diploma iz prava (Trinity College, Dublin, 1975–1979); pomočnik raziskovalec senatorke Mary Robinson (1978–79 in 1980); štipendija „Pádraig Pearse“ za študij na Collège d'Europe (1979); podiplomski študij evropskega prava na Collège d'Europe (1979–1980); magisterij iz prava z univerze v Cambridgeu (1980–1981); pripravnik na Evropskem parlamentu (Luxembourg, 1981); strokovni sodelavec v tajništvu pravne komisije Evropskega parlamenta (Luxembourg, 1981–1988); član pravne službe Evropskega parlamenta (Bruselj, 1988–1995); strokovni sodelavec na Sodišču (1995–2000); docent za evropsko pravo na Harvard Law School (2000); član pravne službe Evropskega parlamenta (2000–2003), nato vodja oddelka (2003–2011) in direktor (2011); avtor številnih objav; sodnik na Sodišču za uslužbence od 6. oktober 2011 do 31. avgusta 2016.
Rojen leta 1966; študij prava (Candidatus juris), univerza v Aarhusu (1989); odvetniški kandidat pri pravnem svetovalcu danske vlade (1989‑1991); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti pri generalnemu pravobranilcu C. C. Gulmannu (1991‑1993); vpisan v imenik odvetniške zbornice Danske (1993); odvetnik pri pravnem svetovalcu danske vlade (1993‑1995); predavatelj evropskega prava na univerzi v Københavnu; docent na Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA) (Luksemburg, 1995‑1997); odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Bruslju (1997); docent, nato pa vršilec dolžnosti ravnatelja EIPA (Luxembourg, 1997‑1999); uradnik v pravni službi nadzornega organa Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) (1999‑2000); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti pri sodniku C. C. Gulmannu (2003‑2006), nato pri sodniku L. Bayu Larsnu (2006‑2013); sodnik na Sodišču za uslužbence od 7. oktobra 2013 do 31. avgusta 2016; sodnik na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016.
Rojen leta 1957; diploma iz prava z univerze v Lizboni (1980); asistent za upravno pravo na univerzi v Lizboni (1979-1980); študij s področja industrijske lastnine na inštitutu Max-Planck v Münchnu (1982-1984); administrator, nato vodja oddelka na ministrstvu za notranje zadeve (1980-1986); član lizbonske odvetniške zbornice (1981-1986); v Evropskem parlamentu, upravni uslužbenec na generalnem direktoratu za informiranje in stike z javnostjo (1986-1987), na generalnem direktoratu za raziskave in študije (1987-1992), na generalnem direktoratu za kadrovske zadeve, proračun in finance (1992-1996) in v pravni službi (1996-2000); vodja oddelka za upravo in finance (2000-2007), nato vodja pravnega oddelka (2007-2011) in direkcije A (2012-2015) pri Evropskem varuhu človekovih pravic; sodnik na Sodišču za uslužbence od 13. do 31. avgusta 2016.
Rojen leta 1978; diploma iz prava z univerze Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (2002) in Master of Laws iz evropskega prava s Collège d'Europe (Brugge, 2004); doktorat iz pravnih znanosti (2008); odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Bruslju (2004‑2006); docent procesnega prava Evropske unije na univerzi za nacionalno in svetovno ekonomijo v Sofiji (2008‑2012) in univerzi Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (2010‑2013); izredni profesor prava Evropske unije in mednarodnega zasebnega prava na bolgarski akademiji znanosti (od leta 2014); gostujoči predavatelj na univerzi v Cambridgeu in na KU Leuven; strokovni sodelavec na Sodišču Evropske unije (2007‑2016); ustanovitelj in član upravnega odbora bolgarskega združenja za evropsko pravo; glavni urednik revije za evropsko pravo Evropeiski praven pregled; avtor številnih publikacij s področja evropskega prava; sodnik na Sodišču za uslužbence od 13. aprila 2016 do 31. avgusta 2016, sodnik na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016.
Rojena leta 1955; študij prava v Regensburgu in Ženevi (1974-1979); prvi državni izpit (1979); podiplomski študij prava Skupnosti na Collège d'Europe v Brugesu (1979-1980); sodnica pripravnica v Regensburgu (1980-1983); doktorica pravnih znanosti (1982); drugi državni izpit (1983); odvetnica v Münchnu in Parizu (1983-1989); uradnica na Sodišču Evropskih skupnosti (1990-2005); strokovna sodelavka na Sodišču Evropskih skupnosti (kabinet sodnika Janna, 1995-2005); poučevanje na več univerzah v Nemčiji, Avstriji, Švici in Rusiji; častna profesorica na univerzi Saarland (od 1999); članica različnih odborov, združenj in pravnih komisij; številne objave o pravu in sodni praksi Skupnosti; sodna tajnica Sodišča za uslužbence od 30. novembra 2005 do 31. avgust 2016; umrla 20. januarja 2024.
