Tožba, vložena 7. aprila 2009 - Prysmian, Prysmian Cavi e Sistemi Energia proti Komisiji

(Zadeva T-140/09)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeči stranki: Prysmian SpA (Milano, Italija), Prysmian Cavi e Sistemi Energia Srl (Milano, Italija) (zastopniki: A. Pappalardo, F. Russo, M. L. Stasi, C. Tesauro, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

Odločbo z dne 9. januarja 2009, s katero je Komisija naložila preglede (zadeva COMP/39610 - Surge), naj se razglasi za nično;

ugotovi naj se, da je odločba Komisije o kopiranju celotne vsebine trdih diskov nekaterih vodstvenih delavcev družbe Prysmian in o analiziranju njihove vsebine v svojih prostorih v Bruslju, nezakonita in v nasprotju s členom 20(2) Uredbe št. 1/2003;

podrejeno temu, kar se predlaga v predhodni točki, naj se ugotovi, da ravnanje inšpektorjev pomeni zlorabo, ker so z napačno razlago preiskovalnih pooblastil, ki so jim bila dodeljena z odločbo, pridobili kopijo celotne vsebine nekaterih trdih diskov, da bi njihovo vsebino preverili v prostorih Komisije v Bruslju;

Komisiji naj se naloži, da družbi Prysmian vrne vse dokumente, ki jih je nezakonito pridobila med pregledom na sedežu v Milanu ali vzela iz kopij trdih diskov v svojih prostorih v Bruslju;

Komisiji naj se izrecno naloži, da na noben način ne uporabi nezakonito pridobljenih dokumentov, in zlasti ne v postopku ugotavljanja domnevnih protikonkurenčnih ravnanj, ki so v nasprotju s členom 81 ES, v sektorju električnih kablov;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Podlaga za to tožbo je odločba, ki jo je Komisija sprejela 9. januarja 2009, namenjena ugotavljanju morebitnih protikonkurenčnih ravnanj, ki so v nasprotju s členom 81 ES, v sektorju električnih kablov, s katero je tožeči stranki pozvala, naj se podredita pregledu v smislu člena 20(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe¹.

V zvezi s tem je treba poudariti, da so bili predstavniki tožečih strank ob izvajanju navedene odločbe obveščeni, da se je tožena stranka odločila, da bo izvedla verodostojno kopijo ("forensic image") trdih diskov nekaterih računalnikov, da bi raziskovanje nadaljevala v prostorih institucije v Bruslju.

V utemeljitev svojih predlogov tožeči stranki uveljavljata, da:

-    Uredba št. 1/2003 izrecno določa, da se preiskovalna pooblastila izvajajo v prostorih podjetja, s tem ko predvideva možnost, da se taki prostori lahko zapečatijo, če pregled traja več dni, in da nobena določba Komisiji ne dovoljuje kopiranja celotnih trdih diskov, njihovega iznašanja iz prostorov podjetja in analiziranja take dokumentacije v lastnih prostorih;

-    je tožena stranka neutemeljeno podaljšala trajanje pregleda za približno en mesec, s čimer je pri tožečih strankah povzročila negotovost o dejanskem obsegu preiskave;

-    jima je Komisija za nekaj tednov tudi onemogočila, da bi na podlagi popolnega poznavanja zadeve presodili možnost, da zaprosita za program ugodne obravnave;

-    ravnanja, ki se očitajo tožeči stranki, pomenijo očitno nespoštovanje meja, ki jih je zakonodajalec Skupnosti postavil svojim preiskovalnim organom, in lahko znatno ogrozijo možnosti obrambe podjetij, ki so podrejena pregledu.

____________

¹ - UL L 1, 4.1.2003, str. 1