Zadeva T‑362/10

Vtesse Networks Ltd

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Pomoč za izgradnjo širokopasovnega omrežja zadnje generacije v regiji Cornwall in otoki Scilly – Sklep o razglasitvi pomoči za združljivo z notranjim trgom – Člen 107(3)(c) PDEU – Ničnostna tožba – Neobstoj znatnega vpliva konkurenčnega položaja – Procesno upravičenje – Procesne pravice zainteresiranih strank – Delna nedopustnost – Neobstoj dvomov o upravičenosti uvedbe formalnega postopka preiskave“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 5. novembra 2014

1.      Sodni postopek – Začetna vloga – Formalne zahteve – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov

(Statut Sodišča, člena 21, prvi odstavek, in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))

2.      Sodni postopek – Intervencija – Ugovor nedopustnosti, ki ga tožena stranka ni vložila – Nedopustnost – – Absolutne procesne predpostavke – Sodni preizkus po uradni dolžnosti

(Statut Sodišča, člena 40, četrti odstavek, in 53; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 113)

3.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Sklep Komisije o ugotovitvi združljivosti državne pomoči z notranjim trgom brez začetka postopka formalne preiskave – Tožba konkurenčnega podjetja, ki ne utemeljuje znatnega vpliva na njegov položaj na trgu – Nedopustnost

(člena 108(2) PDEU in 263, četrti odstavek, PDEU)

4.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Sklep Komisije o ugotovitvi združljivosti državne pomoči z notranjim trgom brez začetka postopka formalne preiskave – Tožba zadevnih strank v smislu člena 108(2) PDEU – Tožba za varstvo procesnih pravic zadevnih strank – Dopustnost – Razlogi, ki jih je mogoče navesti – Dokazno breme

(člena 108(2) PDEU in 263, četrti odstavek PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, členi 1(h), 4(3) in 6(1))

5.      Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Razširitev obstoječega razloga, ki je z njim tesno povezan

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 48(2))

6.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Upravni postopek – Obveznost Komisije, da zadevne stranke opomni, naj predložijo stališča – Pravica zadevnih strank, ki niso zadevna država članica, da so povezane z upravnim postopkom v ustreznem okviru – Meje

(člen 108(2) PDEU)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 28 in 29.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 33.)

3.      Subjekti, ki niso naslovniki sklepa, se lahko sklicujejo na to, da jih sklep posamično zadeva v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU, samo kadar ta sklep vpliva nanje zaradi nekaterih njihovih značilnosti ali zaradi dejanskega položaja, ki jih razlikuje od vseh drugih subjektov in jih zato individualizira podobno kot samega naslovnika sklepa.

To velja zlasti takrat, kadar bi – v zvezi s tožbo za razglasitev ničnosti sklepa o razglasitvi pomoči za združljivo z notranjim trgom – pomoč, ki je predmet zadevnega sklepa, znatno vplivala na položaj tožečega podjetja na trgu. Tožeče podjetje mora torej upoštevno navesti razloge, iz katerih bi sklep Komisije lahko škodil njegovim legitimnim interesom in znatno prizadel njegov položaj na zadevnem trgu. V zvezi z opredelitvijo znatnega vpliva se tožeče podjetje ne more sklicevati le na svoj status konkurenta v razmerju do upravičenega podjetja, ampak mora poleg tega ob upoštevanju stopnje svoje morebitne udeležbe v postopku in pomembnosti vplivanja na njegov položaj na trgu dokazati, da je v dejanskem položaju, ki ga individualizira podobno, kot bi ga položaj naslovnika takega sklepa.

Če torej tožeče podjetje ne dokaže, da je sklep o razglasitvi združljivosti pomoči z notranjim trgom znatno vplival na njegov konkurenčni položaj, nima procesnega upravičenja za izpodbijanje utemeljenosti izpodbijanega sklepa.

(Glej točke 36, 37, 51, 58 in 59.)

4.      Kadar Komisija na podlagi člena 4(3) Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU izda sklep o ugotovitvi, da je pomoč združljiva z notranjim trgom, implicitno odloči tudi, da ne bo začela formalnega postopka preiskave, določenega v členu 108(2) PDEU in členu 6(1) Uredbe št. 659/1999. Zainteresiranim strankam, ki v skladu s členom 1(h) Uredbe št. 659/1999 pomenijo katero koli osebo, podjetje ali združenje podjetij, na interese katerih bi dodelitev pomoči lahko vplivala, predvsem konkurenčnim podjetjem, ki so upravičena do te pomoči in do jamstev formalnega postopka preiskave, se ta jamstva lahko zagotovijo le, če ta sklep lahko izpodbijajo pred sodiščem Evropske unije. V teh okoliščinah se njihove tožbe lahko nanašajo le na varovanje procesnih pravic, ki izhajajo iz člena 108(2) PDEU in člena 6(1) Uredbe št. 659/1999. Zato, kadar je pomoč za izgradnjo širokopasovnega omrežja zadnje generacije v določeni regiji, ki jo zagotovi konkurenčni telekomunikacijski operater, razglašena za združljivo z notranjim trgom, je treba konkurenčnega telekomunikacijskega operaterja na trgu dobave specializiranih telekomunikacijskih storitev šteti za zadevno stranko v smislu člena 108(2) PDEU, ki ima procesno upravičenje glede sklepa o razglasitvi pomoči za združljivo z notranjim trgom, če se njegova tožba nanaša na varovanje njegovih procesnih pravic.

Kar zadeva razloge, ki jih lahko navaja zadevna stranka, je vsebinske argumente mogoče upoštevati le, če ti argumenti podpirajo tožbeni razlog v zvezi z obstojem dvoma, ki upravičuje uvedbo formalnega postopka preiskave. Vendar morajo biti ti argumenti opredeljeni tako, da prikazujejo zvezo z elementom, ki ga je treba dokazati, to je z obstojem dvoma o združljivosti ukrepa z notranjim trgom. Sodišče Unije zato lahko v takih okoliščinah tožbeni razlog glede očitne napake pri presoji dejstev in obstoja zlorabe prevladujočega položaja upošteva le, če temelji argumentih, s katerimi bi se poskušalo dokazati, da Komisija ni odpravila dvoma, s katerim se je soočala v fazi predhodnega postopka.

Poleg tega zadevna stranka nosi dokazno breme glede obstoja dvoma, ta dokaz pa lahko izvede iz sklenjenega kroga usklajenih indicev, ki se na eni strani nanašajo na okoliščine in trajanje predhodne faze preiskave in na drugi na vsebino izpodbijanega sklepa. Poleg tega mora ta stranka opredeliti indice, ki se nanašajo na vsebino izpodbijanega sklepa, da bi dokazala obstoj dvoma. Kadar se tožeča stranka le sklicuje na argumente, navedene v utemeljitev nekega drugega tožbenega razloga, mora natančno opredeliti, kateri so tisti argumenti, ki po njenem mnenju lahko dokazujejo obstoj tega dvoma. V teh okoliščinah, če se tožeča stranka sklicuje le na povzetek dejstev, navedenih v tožbi, in pojasnila v zvezi s prvima dvema tožbenima razlogoma, to nejasno in v ničemer podprto sklicevanje Sodišču Unije ne omogoča ugotoviti natančnih elementov, navedenih v okviru tožbenih razlogov, ki naj bi po mnenju tožeče stranke pomenili obstoj dvoma in utemeljenosti tožbenih razlogov.

(Glej točke 42, 47, od 69 do 71, 82 in od 88 do 90.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 83 do 85.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 93 do 96.)