SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 14. septembra 2023(*)
„Predhodno odločanje – Promet – Kombinirani prevoz blaga med državami članicami – Direktiva 92/106/EGS – Mednarodni cestni prevoz blaga – Uredba (ES) št. 1072/2009 – Prevoz praznih zabojnikov pred nakladanjem ali po razkladanju blaga v okviru kombiniranega prevoza – Neuporaba določb o kabotaži“
V zadevi C‑246/22,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Amtsgericht Köln (okrajno sodišče v Kölnu, Nemčija) z odločbo z dne 25. marca 2022, ki je na Sodišče prispela 8. aprila 2022, v postopku
BW,
ob udeležbi
Staatsanwaltschaft Köln,
Bundesamt für Güterverkehr,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi M. L. Arastey Sahún (poročevalka), predsednica senata, F. Biltgen in N. Wahl, sodnika,
generalni pravobranilec: J. Richard de la Tour,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Bundesamt für Güterverkehr M. Schleifenbaum, Rechtsanwalt,
– za Evropsko komisijo P. Messina, G. von Rintelen in G. Wilms, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 20. aprila 2023
izreka naslednjo
Sodbo
1 Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL 1992, L 368, str. 38) in Uredbe (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL 2009, L 300, str. 72).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med BW, poslovodjo prevozne družbe (v nadaljevanju: zadevna oseba), in Bundesamt für Güterverkehr (zvezni urad za prevoz blaga, Nemčija, v nadaljevanju: BAG) glede naložitve globe zaradi kršitve določb o kabotaži.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva 92/106
3 V tretji in šesti uvodni izjavi Direktive 92/106 je navedeno:
„ker rastoče težave, povezane z zastoji na cestah, okoljem in varnostjo v cestnem prometu, v javnem interesu zahtevajo hitrejši razvoj kombiniranih prevozov kot alternativo cestnemu prevozu;
[…]
ker se mora za zagotovitev, da metoda kombiniranega prevoza pripelje do dejanskega zmanjšanja zastojev na cestah, ta liberalizacija nanašati na vožnje po cesti z omejeno razdaljo“.
4 Člen 1 te direktive določa:
„Ta direktiva se uporablja za kombinirane prevoze, brez poseganja v Uredbo [Sveta] (EGS) št. 881/92 [z dne 26. marca 1992 o dostopu na trg znotraj Skupnosti pri cestnem prevozu blaga na ozemlje države članice ali z njega ali prek ozemlja ene ali več držav članic (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 1, str. 370)].
Za namene te direktive ‚kombinirani prevoz‘ pomeni prevoz blaga med pogodbenicama, pri katerem se tovornjak, priklopnik, polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje, zamenljivo tovorišče ali zabojnik dolžine 20 čevljev ali več uporabljajo za dovoz ali odvoz po cesti, na glavnem odseku pa ali železniški prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh ali pomorski prevoz, kadar ta del prevoza presega 100 km zračne črte in se opravi dovoz ali odvoz po cesti:
– med krajem, kjer se blago naklada, in najbližjo primerno železniško tovorno postajo za natovarjanje za odvoz ter med najbližjo primerno železniško tovorno postajo za raztovarjanje in krajem, kjer se blago razklada, za dovoz, ali
– v polmeru, ki ne presega 150 km zračne črte, od pristanišča na celinskih plovnih poteh ali morskega pristanišča, v katerem se blago naklada ali razklada.“
5 Člen 3 navedene direktive določa:
„V primeru kombiniranega prevoza za najem ali plačilo se prevozni dokument, ki izpolnjuje vsaj zahteve iz člena 6 Uredbe Sveta št. 11 z dne 27. junija 1960 o odpravi diskriminacije pri prevozninah in pogojih pri izvajanju člena 79(3) Pogodbe [EGS] [(UL 1960, 52, str. 1121),] dopolni z navedbo železniških postaj za natovarjanje in raztovarjanje v železniškem prometu ali z navedbo rečnih pristanišč za natovarjanje in raztovarjanje za vožnjo po celinskih plovnih poteh ali z navedbo morskih pristanišč za natovarjanje in raztovarjanje, ki se nanašajo na pomorski prevoz. […]“
6 Člen 4 iste direktive določa:
„Vsak cestni prevoznik s sedežem v državi članici, ki izpolnjuje pogoje za dostop do opravljanja poklica in do trga za prevoz blaga med državami članicami, v okviru kombiniranega prevoza med državami članicami izvaja cestni prevoz na prvem in/ali zadnjem odseku, ki je sestavni del kombiniranega prevoza ter lahko vključuje prehod meje.“
Uredba št. 1072/2009
7 V uvodnih izjavah 4, 5, 13, 15 in 16 Uredbe št. 1072/2009 je navedeno:
„(4) Vzpostavitev skupne prometne politike pomeni odpravo vseh omejitev proti osebi, ki opravlja storitve prevoza, na podlagi njenega državljanstva ali dejstva, da ima sedež v državi članici, ki ni tista, v kateri bo storitev opravljena.
(5) Da bi to dosegli na nemoten in prožen način, bi bilo treba določiti prehodni režim kabotaže, dokler uskladitev trga cestnega prevoza ne bo zaključena.
[…]
(13) Cestnim prevoznikom, ki so imetniki licenc Skupnosti iz te uredbe, in cestnim prevoznikom, ki imajo dovoljenje za opravljanje določenih kategorij mednarodnih prevozov tovora, bi bilo treba začasno dovoliti opravljanje nacionalnih prevozov v državi članici skladno s to uredbo, ne da bi tam imeli svoj statutarni sedež ali drugo poslovalnico. […]
[…]
(15) Brez poseganja v določbe Pogodbe [DEU] o pravici do ustanavljanja pomeni kabotaža opravljanje storitev s strani cestnih prevoznikov v državi članici, v kateri nimajo sedeža, in ne bi smela biti prepovedana, če opravljanje teh dejavnosti ne pomeni stalne ali nenehne dejavnosti v tej državi članici. Za lažje izpolnjevanje te zahteve bi bilo treba jasneje opredeliti pogostost kabotaže in obdobje, v katerem se lahko opravlja. V preteklosti so bili taki nacionalni prevozi dovoljeni le začasno. V praksi je bilo težko ugotoviti, kateri prevozi so dovoljeni. Zato so potrebna jasna in lahko izvršljiva pravila.
(16) Ta uredba ne posega v določbe o dohodnem ali odhodnem cestnem prevozu blaga kot delu kombiniranega prevoza iz [Direktive 92/106]. Nacionalni cestni prevozi v državi članici gostiteljici, ki niso del kombiniranega prevoza, kot je določen v [Direktivi 92/106], spadajo pod opredelitev kabotaže in bi zanje morale zato veljati zahteve iz te uredbe.“
8 Člen 1 te uredbe, naslovljen „Področje uporabe“, določa:
„1. Ta uredba se uporablja v mednarodnem cestnem prevozu blaga za najem ali plačilo za vožnje, ki se opravljajo na ozemlju [Evropske s]kupnosti.
[…]
4. Ta uredba se uporablja za notranji cestni prevoz blaga, ki ga občasno opravlja cestni prevoznik nerezident, kot je določeno v poglavju III.
5. Za naslednje vrste prevoza in prazne vožnje, ki potekajo v povezavi s takimi prevozi, se ne zahteva licenca Skupnosti in zanje ni potrebno prevozno dovoljenje:
[…]“.
9 Člen 2 navedene uredbe, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa:
„Za namene te uredbe:
[…]
2. ‚mednarodni prevoz‘ pomeni:
(a) vožnjo, ki se opravlja s polnim vozilom, pri kateri sta odhodni in namembni kraj v dveh različnih državah članicah, s tranzitom ali brez tranzita skozi eno državo članico ali tretjo državo oziroma več držav članic ali tretjih držav;
(b) vožnjo, ki se opravlja s polnim vozilom iz države članice v tretjo državo ali obratno, s tranzitom ali brez tranzita skozi državo članico ali tretjo državo oziroma več držav članic ali tretjih držav;
(c) vožnjo, ki se opravlja s polnim vozilom med tretjimi državami, s tranzitom prek ozemlja ene države članice ali več držav članic; ali
(d) prazno vožnjo v povezavi s prevozom iz točk (a), (b) in (c);
3. ‚država članica gostiteljica‘ pomeni državo članico, v kateri cestni prevoznik opravlja dejavnost in ki ni država članica sedeža cestnega prevoznika;
4. ‚cestni prevoznik nerezident‘ pomeni podjetje, ki opravlja cestni prevoz blaga v državi članici gostiteljici;
[…]
6. ‚kabotaža‘ pomeni notranji cestni prevoz za najem ali plačilo, ki se začasno opravlja v državi članici gostiteljici skladno s to uredbo;
[…]“.
10 Poglavje III te uredbe, naslovljeno „Kabotaža“, vsebuje člen 8, ki v odstavkih 1 in 2 določa:
„1. Vsak cestni prevoznik, ki opravlja prevoz blaga za najem ali plačilo in je imetnik licence Skupnosti ter katerega voznik – državljan tretje države – ima potrdilo za voznike, je pod pogoji iz tega poglavja upravičen do opravljanja kabotaže.
2. Ko je blago, ki se prevaža v okviru dohodnega mednarodnega prevoza, dostavljeno, se cestnim prevoznikom iz odstavka 1 dovoli opravljanje do treh kabotaž z istim vozilom, ali – v primeru spojenih vozil – z motornim vozilom tega istega vozila po mednarodnem prevozu iz druge države članice ali tretje države v državo članico gostiteljico. Zadnje razkladanje v okviru kabotaže pred zapustitvijo države članice gostiteljice se izvrši v 7 dneh od zadnjega razkladanja v državi članici gostiteljici v okviru dohodnega mednarodnega prevoza.
[…]“.
11 Iz člena 18 Uredbe št. 1072/2009 izhaja, da je bila s to uredbo med drugim razveljavljena in nadomeščena Uredba št. 881/92.
Nemško pravo
12 Člen 13 Verordnung über den grenzüberschreitenden Güterkraftverkehr und den Kabotageverkehr (GüKGrKabotageV) (uredba o mednarodnem cestnem prevozu blaga in kabotaži) z dne 28. decembra 2011 (BGBl. 2012 I, str. 42) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: GüKGrKabotageV), določa:
„Mednarodni kombinirani prevoz za najem ali plačilo pomeni prevoz blaga, za katerega:
1. motorno vozilo, priklopnik, karoserija, zamenljivo tovorišče ali zabojnik dolžine vsaj šest metrov opravijo del vožnje po cesti in del vožnje po železnici ali celinski ali pomorski plovni poti (s pomorsko potjo več kot 100 km zračne črte),
2. celotna vožnja delno poteka znotraj države in delno v tujini ter
3. se cestni prevoz znotraj države opravi samo med krajem nakladanja ali razkladanja ter
a) najbližjo primerno železniško tovorno postajo ali
b) pristaniščem na celinski plovni poti ali morskim pristaniščem v polmeru, ki ne presega 150 km zračne črte (natovarjanje ali raztovarjanje).“
13 Člen 15(1) GüKGrKabotageV določa:
„Podjetnik, čigar podjetje ima sedež v državi članici Evropske unije ali drugi državi pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru [z dne 2. maja 1992 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 52, str. 3)], lahko v okviru kombiniranega prevoza v smislu člena 13 opravi nakladanja ali razkladanja na nacionalnem ozemlju, če izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica in za dostop do trga cestnega prevoza blaga med državami članicami.“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
14 BAG je 22. januarja in 6. februarja 2020 v okviru inšpekcijskih pregledov obratovanja, opravljenih pri družbi Contargo Rhein-Neckar GmbH, podal ugovore zoper 60 prevozov, ki jih je za račun te družbe med 6. majem in 27. majem 2019 opravila družba TIM-Trans Impex SRL s sedežem v Romuniji.
15 BAG zadevni osebi, ki je poslovodja družbe TIM-Trans Impex, očita, da je vsaj 57-krat prevažala prazne zabojnike, ki niso bili zajeti s privilegijem, odobrenim za kombinirani prevoz, na podlagi člena 13 in naslednjih GüKGrKabotageV in so zato pomenili kabotažo. Zadevna oseba naj bi kot poslovodja prekoračila omejitev treh kabotaž v sedmih dneh, določeno v členu 8 Uredbe št. 1072/2009.
16 Med zaslišanjem je zadevna oseba trdila, da je prevoz praznih zabojnikov del prevoza natovorjenih zabojnikov, za katere velja privilegij kombiniranega prevoza, določen z Direktivo 92/106. Trdila je, da so njene poslovne dejavnosti vključevale prevoz polnih zabojnikov, ki so bili predhodno prevzeti prazni v zabojniškem terminalu, v pristanišče, da bi bili odpremljeni po morju, in prevoz praznih zabojnikov v zabojniški terminal po razkladanju. Zato naj bi bilo prav, da se prevoz praznih zabojnikov ne obravnava ločeno, temveč kot sestavni del enotne prevozne pogodbe, in da se temu prevozu omogoči privilegij, odobren za kombinirani prevoz.
17 BAG je z odločbo z dne 30. oktobra 2020 zadevni osebi naložil upravno globo v znesku 8625 EUR zaradi kršitve določb o kabotaži. BAG je menil, da za prevoz praznega zabojnika pred nakladanjem ali po razkladanju veljajo omejitve kabotaže iz člena 8 Uredbe št. 1072/2009.
18 Amtsgericht Köln (okrajno sodišče v Kölnu, Nemčija), pri katerem je zadevna oseba vložila tožbo zoper to odločbo in ki je predložitveno sodišče, meni, da je rešitev spora o glavni stvari odvisna od tega, ali je prevoz takega praznega zabojnika del prevoza polnega zabojnika v okviru kombiniranega prevoza ali pa ga je treba šteti za pravno ločen prevoz. Predložitveno sodišče meni, da Uredba št. 1072/2009 in Direktiva 92/106 ne vsebujeta določb, ki bi dajale jasen odgovor v zvezi s tem.
19 Kar zadeva Uredbo št. 1072/2009, naj iz njene uvodne izjave 16 ne bi bilo mogoče ugotoviti, ali so prevozi iz postopka v glavni stvari del kombiniranega prevoza ali ne.
20 Tretja uvodna izjava Direktive 92/106 pa naj bi govorila v prid široki razlagi pojma „kombinirani prevoz“. Nasprotno naj bi zelo podrobna pravila iz člena 1 te direktive govorila v prid drugačni razlagi, ki v vseh primerih prepoveduje, da bi se prevoz praznih zabojnikov pred nakladanjem ali po razkladanju štel za del kombiniranega prevoza. Ta prevoz praznih zabojnikov naj bi bilo namreč mogoče ne le v izjemnih primerih, ampak tudi na splošno, opraviti na razdalji, ki je precej večja od 100 ali 150 kilometrov, kot tudi med državami članicami. Po mnenju predložitvenega sodišča ni gotovo, da to ustreza namenu, ki upravičuje privilegij kombiniranega prevoza, in sicer boju proti naraščajočim težavam, zlasti na področju okolja in zastojev na cestah v Uniji. Člen 3 navedene direktive naj bi prav tako nasprotoval široki razlagi, ker ne določa obveznosti, da se v prevozni listini navedejo podatki o prevozu praznega zabojnika po cesti.
21 V teh okoliščinah je Amtsgericht Köln (okrajno sodišče v Kölnu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je prevoz praznih zabojnikov do kraja [nakladanja] ali od [kraja razkladanja] neločljiv del prevoza polnih zabojnikov, tako da je prevoz praznih zabojnikov deležen privilegija prevoza polnih zabojnikov v delu, v katerem so ti pri kombiniranem prevozu izvzeti iz predpisov o kabotaži?“
Vprašanje za predhodno odločanje
22 Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1 Direktive 92/106 razlagati tako, da je cestni prevoz praznih zabojnikov med zabojniškim terminalom in krajem nakladanja ali razkladanja blaga zajet s pojmom „kombinirani prevoz“ v smislu tega člena, tako da zanj velja liberaliziran režim, določen za cestne prevoze na prvem in/ali zadnjem odseku, ki so sestavni del kombiniranega prevoza v smislu člena 4 te direktive in ki so izvzeti iz uporabe določb o kabotaži iz Uredbe št. 1072/2009.
23 Za odgovor na to vprašanje je treba na prvem mestu poudariti, da iz člena 1, drugi odstavek, Direktive 92/106 v povezavi z njeno šesto uvodno izjavo izhaja, da je „kombinirani prevoz“ opredeljen kot prevoz blaga med državami članicami, pri katerem tovornjak, priklopnik, polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje, zamenljivo tovorišče ali zabojnik, dolg 20 čevljev ali več, uporabljajo cesto za prvi ali zadnji odsek, za drugi del pa železnico ali celinske plovne poti ali morsko pot, če ta del presega 100 kilometrov zračne razdalje, in prvi ali zadnji odsek opravijo tako, da zagotavljajo, da je razdalja cestne vožnje omejena.
24 Poleg tega ima v skladu s členom 4 te direktive vsak cestni prevoznik s sedežem v državi članici pravico, da v okviru kombiniranega prevoza med državami članicami izvaja cestni prevoz na prvem in/ali zadnjem odseku, ki je sestavni del kombiniranega prevoza ter lahko vključuje prehod meje.
25 Na drugem mestu, v skladu s členom 2, točki 3 in 6, Uredbe št. 1072/2009 je kabotaža opredeljena kot notranji cestni prevoz za najem ali plačilo, ki se začasno opravlja v državi članici gostiteljici skladno s to uredbo, pri čemer je država članica gostiteljica tista, v kateri cestni prevoznik opravlja dejavnost in ki ni država članica sedeža cestnega prevoznika.
26 Ker je v skladu z uvodno izjavo 5 navedene uredbe njen namen uvesti prehodni režim kabotaže, države članice niso zavezane popolnoma odpreti nacionalne trge cestnim prevoznikom nerezidentom (sodba z dne 12. aprila 2018, Komisija/Danska, C‑541/16, EU:C:2018:251, točka 52), in sicer prevoznikom s sedežem v drugi državi članici.
27 Zato člen 4 Direktive 92/106 pomeni večjo liberalizacijo cestnega prevoza od tiste, ki izhaja iz ureditve kabotaže, določene z Uredbo št. 1072/2009.
28 Člen 8 te uredbe namreč določa omejitve kabotaže. Natančneje, glede pogojev, pod katerimi lahko prevozniki s sedežem v drugi državi članici opravljajo kabotažo v državi članici gostiteljici, iz člena 8(2) navedene uredbe izhaja, da morajo biti ti prevozi opravljeni po mednarodnem cestnem prevozu blaga iz države članice ali tretje države v državo članico gostiteljico. V zadnjenavedeni državi članici lahko zadevni prevoznik opravi največ tri kabotaže v sedmih dneh od zadnjega razkladanja v okviru mednarodnega prevoza.
29 Poleg tega je v uvodnih izjavah 13 in 15 Uredbe št. 1072/2009 poudarjena začasnost kabotaže in je med drugim navedeno, da se kabotaža ne bi smela opravljati tako, da bi ustvarila stalno ali neprekinjeno dejavnost v državi članici gostiteljici (sodba z dne 12. aprila 2018, Komisija/Danska, C‑541/16, EU:C:2018:251, točka 52; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 8. julija 2021, Staatsanwaltschaft Köln in Bundesamt für Güterverkehr, C‑937/19, EU:C:2021:555, točka 51).
30 V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da gospodarska dejavnost prevozne družbe iz postopka v glavni stvari zajema prevzem praznega zabojnika v zabojniškem terminalu, njegovo odpremo do kraja nakladanja zadevnega blaga in, ko je enkrat natovorjeno, prevoz tega zabojnika do pomorskega pristanišča, da bi nadaljeval del kombiniranega prevoza, ki se ne opravi po cesti, tako da se opravi začetni cestni prevoz v smislu člena 1 Direktive 92/106. Podobno, kadar gre za končno cestno pot v smislu tega člena, ta družba prevzame polni zabojnik v morskem pristanišču, ta zabojnik prepelje do kraja razkladanja tega blaga in po razkladanju navedeni prazni zabojnik pripelje v zabojniški terminal.
31 Predložitveno sodišče dvomi o tem, ali je tak prevoz praznih zabojnikov del kombiniranega prevoza, za katerega se posledično uporablja liberaliziran sistem, uveden z Direktivo 92/106, ali pa gre za samostojen prevoz, za katerega veljajo omejitve v zvezi s kabotažo iz Uredbe št. 1072/2009.
32 V zvezi s tem je treba glede razmerja med tema aktoma prava Unije na eni strani poudariti, da člen 1, prvi odstavek, Direktive 92/106 določa, da se ta direktiva uporablja za kombinirane prevoze brez poseganja v Uredbo št. 881/92. Ta pa je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo št. 1072/2009.
33 Na drugi strani pa v skladu z uvodno izjavo 16 Uredbe št. 1072/2009 ta uredba ne posega v določbe o dohodnem ali odhodnem cestnem prevozu blaga, ki je del kombiniranega prevoza, kot je opredeljen v Direktivi 92/106. V tej uvodni izjavi 16 je natančneje navedeno, da nacionalni cestni prevozi v državi članici gostiteljici, ki niso del kombiniranega prevoza, kot je določen v Direktivi 92/106, spadajo pod opredelitev kabotaže in bi zato zanje morale veljati zahteve iz te uredbe.
34 Iz tega sledi, da je treba za ugotovitev, ali prevoz, ki ga znotraj države članice opravi prevozna družba s sedežem v drugi državi članici, spada pod pojem „kabotaža“, preučiti, ali je ta prevoz del kombiniranega prevoza, kot je opredeljen v Direktivi 92/106.
35 Ugotoviti pa je treba, da v tej direktivi ni pojasnjeno, ali je prevoz praznih zabojnikov neposredno pred ali po prevozu blaga v kombiniranem prevozu del tega kombiniranega prevoza.
36 Kot je razvidno iz ustaljene sodne prakse Sodišča, je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le izraze iz te določbe, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je (sodba z dne 28. oktobra 2022, Generalstaatsanwaltschaft München (Izročitev in ne bis in idem), C‑435/22 PPU, EU:C:2022:852, točka 67 in navedena sodna praksa).
37 Res je, da je iz besedila člena 1 Direktive 92/106 razvidno, da gre pri kombiniranem prevozu iz tega člena za „prevoz blaga“. Vendar to ne more izključiti, da se del teh operacij opravi s praznim zabojnikom, če se ta prazna vožnja opravi v neposredni povezavi s prevozom blaga. Kot namreč Evropska komisija v bistvu navaja v pisnem stališču, prevoz praznih zabojnikov med zabojniškim terminalom in krajem nakladanja ali razkladanja blaga pomeni akcesorno vožnjo, ki pa je nujna za izvedbo glavnega prevoza, in sicer prevoza blaga, katerega sestavni del je.
38 Ta sklep je potrjen s cilji Direktive 92/106. V zvezi s tem je iz tretje uvodne izjave te direktive razvidno, da rastoče težave, povezane z zastoji na cestah, okoljem in varnostjo v cestnem prometu, v javnem interesu zahtevajo hitrejši razvoj kombiniranih prevozov kot alternative cestnemu prevozu.
39 Kadar pa cestni prevoz na prvem ali zadnjem odseku kombiniranega prevoza v smislu te direktive znotraj države članice zagotavlja prevoznik s sedežem v drugi državi članici, lahko le razlaga, v skladu s katero je prevoz praznega zabojnika pred samim prevozom blaga ali po njem del tega kombiniranega prevoza, omogoči spodbujanje uporabe kombiniranega prevoza. Kot je namreč generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah 41 in 42 sklepnih predlogov, bi vsaka drugačna razlaga zavezovala, da se je treba za prevoz tega praznega zabojnika med krajem nakladanja ali razkladanja in zabojniškim terminalom obrniti na nacionalnega prevoznika, kar bi pomenilo dodatno finančno in upravno breme, zaradi česar bi bil navedeni kombinirani prevoz manj konkurenčen.
40 Ugotovitev iz točke 37 te sodbe je podprta tudi z Uredbo št. 1072/2009, ki tako kot Direktiva 92/106 spada v okvir skupne prometne politike, pri čemer sta ta dva akta prava Unije poleg tega medsebojno povezana, kot to izhaja iz določb, navedenih v točkah 32 in 33 te sodbe.
41 Člen 1(1) te uredbe namreč določa, da se ta uredba uporablja „za mednarodni prevoz blaga“, v členu 2, točka 2(d), navedene uredbe pa so kot del „mednarodnega prevoza“ opredeljene prazne vožnje, povezane z vožnjami s polnim vozilom. Podobno člen 1(5) iste uredbe od zahteve po dovoljenju Skupnosti in vsakem drugem dovoljenju za prevoz izvzema določeno število vrst prevoza blaga in „prazne vožnje, ki potekajo v povezavi s takimi prevozi“. Te določbe tako pričajo o volji zakonodajalca Unije, da prizna, da se za nekatere prazne vožnje lahko šteje, da zanje veljajo določbe, ki se uporabljajo za prevoz blaga, če se te prazne vožnje opravijo v okviru prevoza s polnim vozilom.
42 Ob upoštevanju vsega navedenega je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 1 Direktive 92/106 razlagati tako, da je cestni prevoz praznih zabojnikov med zabojniškim terminalom in krajem nakladanja ali razkladanja blaga zajet s pojmom „kombinirani prevoz“ v smislu tega člena, tako da zanj velja liberaliziran režim, določen za cestne prevoze na prvem in/ali zadnjem odseku, ki so sestavni del kombiniranega prevoza v smislu člena 4 te direktive in ki so izvzeti iz uporabe določb o kabotaži iz Uredbe št. 1072/2009.
Stroški
43 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:
Člen 1 Direktive Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za določene vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami
je treba razlagati tako, da
je cestni prevoz praznih zabojnikov med zabojniškim terminalom in krajem nakladanja ali razkladanja blaga zajet s pojmom „kombinirani prevoz“ v smislu tega člena, tako da zanj velja liberaliziran režim, določen za cestne prevoze na prvem in/ali zadnjem odseku, ki so sestavni del kombiniranega prevoza v smislu člena 4 te direktive in ki so izvzeti iz uporabe določb o kabotaži iz Uredbe (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga.
Podpisi