SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 11. septembra 2013
Zadeva T‑317/10 P
L
proti
Evropskemu parlamentu
„Pritožba – Javni uslužbenci – Začasni uslužbenci – Pogodba za nedoločen čas – Odločba o odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca – Obveznost obrazložitve – Izguba zaupanja“
Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije [zaupno], s katero se želi doseči razveljavitev te sodbe.
Izrek: Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije [zaupno] se razveljavi v delu, v katerem z njo ni bilo odločeno o tožbenem razlogu v zvezi s kršitvijo načela nepristranskosti, v katerem je bil z njo zavrnjen tožbeni razlog v zvezi z napačno ugotovljenim dejanskim stanjem in očitno napako pri presoji in v katerem je bilo razsojeno, da tožeča stranka ni predlagala, naj se Parlamentu naloži plačilo stroškov. V preostalem se pritožba zavrne. Tožba, ki jo je L vložil pri Sodišču za uslužbence v zadevi [zaupno], se v preostalem zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške tako v zvezi s postopkom na prvi stopnji kot v zvezi s pritožbenim postopkom.
Povzetek
1. Pritožba – Razlogi – Nedopustnost tožbe na prvi stopnji – Razlog javnega reda – Preizkus po uradni dolžnosti
2. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Jasen in natančen povzetek navajanih razlogov
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 35)
3. Uradniki – Začasni uslužbenci – Uslužbenci, zaposleni za opravljanje funkcij v politični skupini Evropskega parlamenta – Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz razlogov, povezanih z razmerjem medsebojnega zaupanja – Obveznost obrazložitve – Obseg
(Kadrovski predpisi, člen 25(2); Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 2(c))
4. Uradniki – Začasni uslužbenci – Uslužbenci, zaposleni za opravljanje funkcij v politični skupini Evropskega parlamenta – Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz razlogov, povezanih z razmerjem medsebojnega zaupanja – Sodni nadzor – Meje
(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 2(c))
5. Pritožba – Razlogi – Pomanjkljiva obrazložitev – Obseg obveznosti obrazložitve
(Statut Sodišča, člen 36)
6. Sodni postopek – Predlog za ponoven začetek ustnega postopka – Predlog za predložitev novih dokumentov v zvezi z dejanskim stanjem na stopnji pritožbe – Zavrnitev
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 62)
1. Sodišče, ki odloča o pritožbi, mora po potrebi po uradni dolžnosti odločiti o razlogu javnega reda, ki se nanaša na dopustnost tožbe na prvi stopnji, da bi ugotovilo, ali navedena tožba izpolnjuje ali ne izpolnjuje nujnih zahtev po jasnosti in natančnosti.
(Glej točko 22.)
Napotitev na:
Sodišče: 29. november 2007, Stadtwerke Schwäbisch Hall in drugi/Komisija, C‑176/06 P, neobjavljena v ZOdl., točka 18;
Splošno sodišče: 16. marec2009, R/Komisija, T‑156/08 P, ZOdl. JU, str. I‑B‑1‑11 in II‑B‑1‑51, točka 30 in navedena sodna praksa.
2. V skladu s členom 35 Poslovnika Sodišča za uslužbence mora tožba med drugim vsebovati kratek povzetek tožbenih razlogov. Tako mora biti v njej navedeno, na kaj se nanašajo tožbeni razlogi, na katerih tožba temelji, tako da sama abstraktna navedba ne izpolnjuje zahtev Statuta Sodišča niti Poslovnika Sodišča za uslužbence. Poleg tega mora biti ta povzetek, čeprav kratek, dovolj jasen in natančen, da lahko tožena stranka pripravi obrambo in Sodišče prve stopnje odloči o tožbi, po potrebi brez drugih dodatnih informacij. Za dopustnost tožbe ali, natančneje, tožbenega razloga pravna varnost in učinkovito izvajanje sodne oblasti zahtevata, da bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih temelji tožba ali tožbeni razlog, skladno in razumljivo izhajajo iz samega besedila tožbe.
(Glej točko 34.)
Napotitev na:
Sodišče: 4. julij 2000, Bergaderm in Goupil/Komisija, C‑352/98 P, ZOdl., str. I‑5291, točka 34; 28. junij 2005, Dansk Rørindustri in drugi/Komisija, C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P, ZOdl., str. I‑5425, točka 426;
Splošno sodišče: 17. junij 2003, Seiller/EIB, T‑385/00, ZOdl. JU, str. I‑A‑161 in II‑801, točka 40 in navedena sodna praksa; Splošno sodišče: 19. marec 2010, Bianchi/ETF, T‑338/07 P, točka 59.
3. Obveznost obrazložitve na podlagi člena 25, drugi odstavek, Kadrovskih predpisov za uradnike, katere namen je naslovnikom aktov omogočati presojo, ali je odločba pravilna, in ki je podlaga za sodni nadzor, velja za odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas začasnemu uslužbencu, za katero se uporabljajo Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.
Izjemoma pa velja, da je pod nekaterimi pogoji mogoče obrazložitev akta dopolniti bodisi v upravni fazi bodisi po vložitvi tožbe. V upravni fazi je obrazložitev akta dovoljeno dopolniti z okoliščinami, ki so tožeči stranki znane, z ustnimi informacijami in s pritožbo.
Natančneje, čeprav ima pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca zaradi izgube medsebojnega zaupanja med začasnim uslužbencem in politično skupino Evropskega parlamenta, ki ji pripada, začasni uslužbenec, ki spada med nepovezane člane, interes, da se prepriča, da je izgubljeno zaupanje tisto, ki ga povezuje z njegovo neposredno upravno narejeno osebo, pa v primeru uslužbenca, ki spada v običajno politično skupino, ki ni skupina nepovezanih in za katero je značilno domnevno skupno politično prepričanje, če je to zaupanje izgubljeno, to ne obstaja več v razmerju do celotne skupine in vprašanje, katere osebe so izgubile zaupanje, ni več upoštevno.
(Glej točke 60, 61 in 64.)
Napotitev na:
Sodišče: 28. februar 2008, Neirinck/Komisija, C‑17/07 P, neobjavljena v ZOdl., točke od 50 do 52;
Splošno sodišče: 8. december 2005, Reynolds/Parlament, T‑237/00, ZOdl JU, str. I‑A‑385 in II‑1731, točka 96; 17. oktober 2006, Bonnet/Sodišče, T‑406/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑213 in II‑A‑2‑1097, točka 52; 8. september 2009, ETF/Landgren, T‑404/06, ZOdl., str. II‑2841, točke od 143 do 171 in 179; 7. julij 2011, Longinidis/Cedefop, T‑283/08 P, točka 68; 24. oktober 2011, P/Parlament, T‑213/10 P, točka 35.
4. Obstoj razmerja zaupanja ne temelji na objektivnih dejavnikih in po svoji naravi ne more biti predmet sodnega nadzora, saj sodišče Unije s svojo presojo ne more nadomestiti presoje organa, pristojnega za sklepanje pogodbo o zaposlitvi. Glede tega je treba poudariti, da je na političnem področju izguba zaupanja širok pojem.
Če pa se institucija, ki se odloči za odpoved pogodbe o zaposlitvi začasnega uslužbenca, sklicuje na natančna dejstva, na katerih temelji odločba o odpovedi delovnega razmerja zaradi izgube zaupanja, mora sodišče preveriti resničnost teh dejstev. Če institucija opredeli razloge za izgubo zaupanja s sklicevanjem na posamezna dejstva, mora sodišče preveriti, ali ti razlogi temeljijo na resničnih dejstvih. S tem sodišče s svojo presojo ne nadomesti presoje pristojnega organa, ki je ugotovil izgubo zaupanja, temveč zgolj preveri, ali so dejstva, na podlagi katerih je bila sprejeta odločba in ki jih navaja institucija, resnična.
(Glej točke od 68 do 70.)
Napotitev na:
Splošno sodišče: 14. julij 1997, B/Parlament, T‑123/95, ZOdl. JU, str. I‑A‑245 in II‑697, točka 73.
5. Pritožbeni razlog, v skladu s katerim Sodišče za uslužbence ni odgovorilo na tožbeni razlog, naveden na prvi stopnji, se v bistvu nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 36 Statuta Sodišča, ki se za Sodišče za uslužbence uporablja na podlagi člena 7(1) Priloge I k temu statutu.
(Glej točko 94.)
Napotitev na:
Sodišče: 20. maj 2010, Gogos/Komisija, C‑583/08 P, ZOdl., str. I‑4469 in navedena sodna praksa.
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 110 in 111.)