Tožba, vložena 9. junija 2008 - Acron in Dorogobuzh proti Svetu

(Zadeva T-235/08)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Acron OAO (Veliky Novgorod, Rusija) in Dorogobuzh OAO (Verkhnedneprovsky, Rusija) (zastopnika: P. Vander Schueren in B. Evtimov, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožečih strank

Razveljavi naj se Uredba Sveta (ES) št. 236/2008 z dne 10. marca 2008 o zaključku delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 o protidampinški dajatvi za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, v delu, v katerem nalaga protidampinške dajatve tožečima strankama in z njima povezanim družbam, ki so navedene v enajsti uvodni izjavi izpodbijane uredbe;

zaradi resnosti ugotovljenih kršitev prava Skupnosti naj se pristojne organe obveže naj opustijo naložitev protidamšinških dajatev tožečima strankama in z njima povezanim družbam, dokler organi Skupnosti ne sprejmejo ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe Sodišča;

Svetu naj se naloži plačilo stroškov, nastalih v zvezi s tem postopkom.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki, ruska proizvajalca in izvoznika amonijevega nitrata, si na podlagi člena 230 ES prizadevata za razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (ES) št. 236/2008 (v nadaljevanju: izpodbijana uredba)¹.

V podporo svoji tožbi, tožeči stranki navajata ničnostni razlog, sestavljen iz dveh tožbenih razlogov. Tožeči stranki trdita, da je Skupnost za njiju napačno določila normalno vrednost in tako povzročila njeno umetno povečanje; tako je napačno ugotovila obstoj dampinga in s tem kršila člena 1 in 2 osnovne uredbe², storila vrsto očitnih napak pri presoji in kršila osnovna načela prava Skupnosti. Te kršitve so, po mnenju tožečih strank, neposredno povzročile neupravičen zaključek delnega vmesnega pregleda brez spremembe ukrepa o protidampinških dajatvah v zvezi s tožečima strankama.

Stranki v svojem prvem tožbenem razlogu trdita, da so organi Skupnosti, s tem da velik del stroškov proizvodnje, ki jih nosita tožeči stranki, niso upoštevali, ker naj bi ne bili zanesljivi, in/ali ker so za določitev velikega dela normalne vrednosti tožečih strank de facto uporabili metodologijo za države brez tržnega gospodarstva, napačno uporabili pravo in kršili člen 2(3) in (5) osnovne uredbe.

Nadalje tožeči stranki trdita, da je Komisija po odločitvi o nadaljevanju prilagoditve cene plina, s tem da je prilagoditev cene plina izvedla na podlagi cene plina v Waidhausu (Nemčija) in od zneska prilagoditve ni odštela ruske dajatve za izvoz ruskega plina v višini 30%, kršila člen 2(5), drugi stavek, in/ali storila očitno napako pri presoji in ni izpolnila obveznosti obrazložitve.

Tožeči stranki trdita, da bi, če bila stopnja dampinga izračunana pravilno, organi Skupnosti, v skladu z osnovno uredbo in temeljnimi načeli prava Skupnosti, ugotovili neobstoj dampinga oziroma damping de minimis, in bi se protidampinški ukrepi v delu, ki zadeva tožeči stranki in z njima povezane družbe, lahko odpravili ali bistveno spremenili.

____________

¹ - Uredba Sveta (ES) št. 236/2008 z dne 10. marca 2008 o zaključku delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 o protidampinški dajatvi za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL L 75, 18.3.2008, str. 1).

² - Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 56, 6.3.1996, str. 1).