Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 12. decembra 2023 – Europa Way Srl/Autorità per le Garanzie nelle Comunicazioni in drugi
(Zadeva C-756/23, Europa Way)
Jezik postopka: italijanščina
Predložitveno sodišče
Consiglio di Stato
Stranke v postopku v glavni stvari
Pritožnica: Europa Way Srl
Nasprotne stranke v pritožbenem postopku: Autorità per le Garanzie nelle Comunicazioni, Presidenza del Consiglio dei ministri, Ministero dell’Economia e delle Finanze
Vprašanja za predhodno odločanje
1. Ali je treba pravo Unije, zlasti pa člena 6 in 19(1), drugi pododstavek, PEU, ki ju je treba razlagati glede na člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ter člen 4(1), prvi stavek, Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva)1 in člen 31 Direktive (EU) 2018/19722 , razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni zakonodaji, kakršna je ta, ki je upoštevna v italijanskem pravu (člen 1(1037) Legge n. 205/2017 (zakon št. 205/2017)), ki v položaju, pomembnem za Skupnost, omejuje učinke ničnostne tožbe, saj preprečuje vzpostavitev prejšnjega stanja ali izpolnitev obveznosti v naravi, in ukrepe začasnega varstva omejuje na plačilo začasne odškodnine ter tako ogroža uveljavljanje učinkovitega sodnega varstva?
2. Ali je treba pravo Unije, zlasti pa člen 3(3) in (3a) ter člena 8 in 9 Direktive 2002/21/ES (tako imenovana okvirna direktiva), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES1 , ter člene 5, 6, 8, 9 in 45 Direktive (EU) 2018/1972, razlagati tako, da nasprotujejo sistemu, kakršen je ta, ki je bil v Italijanski republiki vzpostavljen s členom 1(1031a) Legge di Bilancio 2018 (zakon o proračunu za leto 2018), kakor je bil spremenjen s členom 1(1105) Legge di Bilancio 2019 (zakon o proračunu za leto 2019), ki neodvisnemu upravnemu organu odvzema regulativne naloge oziroma jih vsekakor znatno omejuje, saj določa, da se dodatna prenosna zmogljivost razporedi na podlagi odplačnega izbirnega postopka, ki temelji na merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe in v katerem sodelujejo gospodarski subjekti, ki so že prisotni na trgu (incumbents)?
3. Ali je treba pravo Unije, zlasti pa člena 8 in 9 Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva)1 , člene 3, 5, 7 in 14 Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2020 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi), člena 2 in 4 Direktive Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve2 , uvodni izjavi 11 in 20 Sklepa (EU) 2017/899 ter načela pravičnosti, prepovedi diskriminacije, varstva konkurence in varstva legitimnih pričakovanj, razlagati tako, da nasprotujejo sistemu, kakršen je ta, ki je bil vzpostavljen na podlagi upoštevne nacionalne zakonodaje (člen 1, odstavki 1030, 1031, 1031a, 1031b in 1032, zakona št. 205/2017) ter na podlagi odločb Autorità per le Garanzie nelle Comunicazioni (nadzorni organ za komunikacije, Italija) št. 39/19/CONS, 128/19/CONS in 564/2020/CONS ter ustreznih ukrepov za podelitev pravic uporabe frekvenc za storitev digitalne televizije, ki za pretvorbo „pravic uporabe frekvenc“ v „pravice uporabe prenosne zmogljivosti“ ne predvideva pretvorbe na podlagi enakovrednosti, ampak določa, da se del te zmogljivosti pridrži za odplačni izbirni postopek, zaradi česar imajo operaterji, ki želijo ohraniti zakonito in postopno pridobljene pravice, dodatne stroške?
4. Ali pravo Unije, zlasti pa člena 8 in 9 Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva), členi 3, 5, 7 in 14 Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2020 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi), člena 2 in 4 Direktive Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, uvodni izjavi 11 in 20 Sklepa (EU) 2017/899, načela pravičnosti, prepovedi diskriminacije, varstva konkurence in varstva legitimnih pričakovanj ter načeli sorazmernosti in ustreznosti, nasprotujejo [ureditvi], kakršna je ta, ki je bila vzpostavljena na podlagi upoštevne nacionalne zakonodaje (člen 1, odstavki 1030, 1031, 1031a, 1031b in 1032, zakona št. 205/2017) ter na podlagi odločb Autorità per le Garanzie nelle Comunicazioni (nadzorni organ za komunikacije) št. 39/19/CONS, 128/19/CONS in 564/2020/CONS ter ustreznih ukrepov za podelitev pravic uporabe frekvenc za storitev digitalne televizije, v okviru katere tudi ob upoštevanju nepravilnosti, ki so bile v sodni praksi nacionalnih in nadnacionalnih sodišč predhodno že ugotovljene, niso bili sprejeti nobeni strukturni ukrepi za odpravo nastalega položaja neenakosti in ki ne predpisuje ločenih določb v zvezi s položajem operaterja, ki je frekvenco pridobil na podlagi odplačnega konkurenčnega postopka, in njegovo pravico do ohranitve te frekvence, ali pa so navedeni nestrukturni ukrepi, ki jih je sprejel sektorski organ, ustrezni in sorazmerni?
____________
1 UL 2002, L 108, str. 33.
1 Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) (UL 2018, L 321, str. 36).
1 Direktiva 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembi direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (UL 2009, L 337, str. 37).
1 UL 2002, L 108, str. 21.
1 UL 2002, L 249, str. 21.