Tožba, vložena 5. septembra 2011 - Éditions Jacob proti Komisiji

(Zadeva T-471/11)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Éditions Odile Jacob SAS (Pariz, Francija) (zastopniki : O. Fréget, M. Struys in L. Eskenazi, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

naj odločbo Komisije št. SG-Greffe(2011) D/C(2011)3503 z dne 13. maja 2011, sprejet v zadevi COMP/M.2978 Lagardère/Natexis/VUP na podlagi sodbe Splošnega sodišča z dne 13. septembra 2010 v zadevi T-452/04 Éditions Odile Jacob proti Komisiji, s katero je Komisija družbo Wendel znova potrdila kot kupca sredstev, ki se prodajo, zaradi zavez, povezanih z odločbo Komisije z dne 7. januarja 2004 o odobritvi koncentracije Lagardère/Natexis/VUP, razglasi za nično;

naj Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja šest tožbenih razlogov.

1.    Prvi tožbeni razlog se nanaša na očiten neobstoj možnosti, da bi Komisija sprejela potrdilno odločbo, s katero bi naknadno in retroaktivno potrdila veljavnost odobritve družbe Wendel kot kupca sredstev družbe Editis leta 2004. Tožeča stranka trdi:

da je Komisija s tem ravnanjem, ne da bi upoštevala vse posledice protipravnosti, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče in se nanaša na neobstoj neodvisnosti pooblaščenca za nadzor navedene prodaje, kršila člen 266 PDEU in

da je Komisija z določitvijo datuma učinka izpodbijane odločbe na 30. julij 2004 kršila načelo prepovedi retroaktivnosti v nasprotju s sodno prakso Sodišča, ki tak učinek dovoljuje le izjemoma pod dvojnim pogojem, da to zahteva cilj v nespornem splošnem interesu in da se ustrezno upošteva legitimno pričakovanje zadevnih oseb. Tožeča stranka trdi, da ta pogoja v obravnavanem primeru nista izpolnjena.

2.    Drugi tožbeni razlog se nanaša na neobstoj pravne podlage za izpodbijano odločbo, saj naj bi odločba Komisije z dne 7. januarja 2004 o odobritvi koncentracije postala neveljavna zaradi ugotovitve Splošnega sodišča, da družba Lagardère ni spoštovala nekaterih zavez.

3.    Tretji in četrti tožbeni razlog se nanašata na napačno uporabo prava in očitne napake pri presoji Komisije pri presoji kandidature družbe Wendel, tako leta 2004 kot v novi odločbi o potrditvi, ter napake, prvič, v zvezi z upoštevanjem podatkov, poznejših od 30. julija 2004, za sprejetje izpodbijane odločbe in drugič, v zvezi s selektivnim in delnim upoštevanjem teh poznejših podatkov.

4.    Peti tožbeni razlog se nanaša na zlorabo pooblastil zlasti v delu, v katerem naj bi Komisija z naknadnim sprejetjem odločbe o retroaktivni potrditvi veljavnosti protipravne prodaje in s potrditvijo novega pooblaščenca, pooblaščenega zgolj za sestavo novega poročila o potrditvi kakovosti družbe Wendel kot kupca sredstev, ki se prodajo, zlorabila cilj člena 266 PDEU in Uredbe št. 4064/89¹, ki je med drugim predvidela možnost preklica odločbe o odobritvi in kaznovanje strank, ki so povzročile storjeno kršitev.

5.    Šesti tožbeni razlog se nanaša na pomanjkljivo obrazložitev v delu, v katerem naj bi bila izpodbijana odločba hkrati nezadostno in protislovno obrazložena.

____________

¹ - Uredba Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 395, str. 1 ; republication intégrale UL 1990, L 257, str. 13 à la suite de rectificatifs).