Zadeva T‑471/11
Éditions Odile Jacob SAS
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Koncentracije – Trg založništva knjig – Odločba o združljivosti koncentracije s skupnim trgom pod pogojem prodaje sredstev – Odločba o potrditvi kupca sredstev, ki se prodajajo – Odločba, sprejeta po tem, ko je Splošno sodišče za nično razglasilo prvo odločbo v zvezi z istim postopkom – Pravni interes – Kršitev člena 266 PDEU – Neupoštevanje zavez, določenih v odločbi o pogojni odobritvi – Razlikovanje med pogoji in obveznostmi – Načelo prepovedi retroaktivnosti – Presoja kandidature kupca – Neodvisnost kupca v razmerju do prodajalca – Zloraba pooblastil – Obveznost obrazložitve“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 5. septembra 2014
1. Sodni postopek – Intervencija – Ugovor nedopustnosti, ki ga tožena stranka ni vložila – Nedopustnost
(Statut Sodišča, člena 40, četrti odstavek, in 53; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 116(3))
2. Sodni postopek – Intervencija – Predlogi, ki so različni od predlogov glavne stranke – Nedopustnost
(Statut Sodišča, člena 40, četrti odstavek, in 53; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 116(3))
3. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes –Nujnost obstoja obstoječega in dejanskega interesa – Interes v zvezi z bodočim, vendar gotovim položajem – Dopustnost
(Člen 263, četrti odstavek, PDEU)
4. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Tožba naslovnika sodbe sodišča Unije zoper akt institucije, sprejet za izvršitev te sodbe – Dopustnost – Podlaga za morebitno odškodninsko tožbo
(Člen 263, četrti odstavek, PDEU)
5. Sodni postopek – Razlogi – Pravna opredelitev tožbenega razloga, ki je drugačna kot v drugem sporu – Dopustnost
(Člen 263, četrti odstavek, PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)
6. Ničnostna tožba – Ničnostna sodba – Obseg – Materialna pravnomočnost – Obseg – Upoštevanje obrazložitve in izreka – Pravno vprašanje, ki pomeni obiter dictum, izrečen prek meja spora, predloženega sodišču Unije – Izključitev – Učinki ničnostne sodbe – Obveznost avtorja nove odločbe, da izhaja iz datuma, na katerega je sprejel nični akt, in upošteva tedaj veljavne določbe
(člena 264 in 266 PDEU)
7. Ničnostna tožba – Ničnostna sodba – Izvedbeni ukrepi – Zavrnitev sprejetja ukrepov, ki presegajo nadomestitev ničnega akta – Izpodbijanje obsega obveznosti izvršitve –Postopkovna pot – Tožba zaradi nedelovanja – Izpodbijanje zakonitosti akta, sprejetega za nadomestitev ničnega akta – Postopkovna pot – Ničnostna tožba
(členi 263, 265 in 266 PDEU)
8. Konkurenca – Koncentracije – Pregled Komisije – Razlikovanje med pogoji in obveznostmi, naloženimi podjetjem v okviru postopka o pogojni odobritvi koncentracije – Učinki
(Uredba Sveta št. 4064/89, člena 8(2) in (5)(b) ter 14(2)(b) in (c); Obvestilo Komisije 2001/C 68/03, točka 12)
9. Pravo Evropske unije – Načela – Varstvo zaupanja v pravo – Pravna varnost – Varstvo, zavrnjeno kršitelju veljavne zakonodaje – Prednost načela zakonitosti pred načeloma pravne varnosti in varstvom zaupanja v pravo, ki jo upravičuje nujnost zagotovitve enakega obravnavanja
10. Akti institucij – Časovna veljavnost – Prepoved retroaktivnosti – Izjeme – Pogoji – Uresničitev cilja v splošnem interesu in spoštovanje legitimnega pričakovanja – Razglasitev ničnosti odločbe o potrditvi kupca sredstev, ki se prodajajo v okviru koncentracije zaradi neobstoja neodvisnosti pooblaščenca – Sprejetje retroaktivne odločbe, ki naj bi odpravila prvotno nezakonitost – Dopustnost
11. Ničnostna tožba – Sodba o zavrnitvi ničnostne tožbe – Učinki – Pravnomočnost – Ohranitev domneve zakonitosti izpodbijanega akta – Nedopustnost nove tožbe z istim predmetom, ki zadeva iste stranke in se opira na isto pravno podlago
(člen 256(1) PDEU)
12. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Razglasitev ničnosti odločbe o potrditvi kupca sredstev, ki se podajajo v okviru koncentracije – V odločbi ni treba nujno povzeti iste razloge, kot so navedeni v ničnem aktu – Upoštevanje podatkov v zvezi z obdobjem po datumu sprejetja ničnega akta – Dopustnost
(člen 266 PDEU)
13. Konkurenca – Koncentracije – Pregled Komisije – Ekonomske presoje – Pooblastilo za odločanje po prostem preudarku – Sodni nadzor – Meje
(Uredba Sveta št. 4064/89, člen 2)
14. Konkurenca – Koncentracije – Pregled Komisije – Zaveze zadevnih podjetij, na podlagi katerih lahko priglašena operacija postane združljiva z notranjim trgom – Zaveza prodaje sredstev – Merila za izbiro kupca – Pravica Komisije, da izbere kupca, ki bo najbolje zagotovil popolno konkurenco na trgu – Neobstoj – Prodaja sredstev kupcu, ki nima izkušenj v zadevnem sektorju – Dopustnost – Pogoji – Sodni nadzor – Meje
(Uredba Sveta št. 4064/89, člen 2(1)(a),(2) in (3); Obvestilo Komisije 2001/C 68/03, točka 49)
15. Konkurenca – Koncentracije – Pregled Komisije – Zaveze zadevnih podjetij, na podlagi katerih lahko priglašena operacija postane združljiva z notranjim trgom – Zaveza prodaje sredstev – Merila za izbiro kupca – Dejanski ali potencialni konkurent – Neodvisnost kupca od prodajalca – Ista oseba, ki je v nekaterih organih prodajalca in kupca – Dopustnost – Pogoji
(Uredba Sveta št. 4064/89, člen 2(1)(a),(2) in (3); Obvestilo Komisije 2001/C 68/03, točka 49)
16. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o uporabi pravil s področja koncentracij podjetij – Odločba o odobritvi koncentracije – Obrazložitev, ki dopolnjuje že zadostno obrazložitev
(člen 296 PDEU)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 36.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 36 in 37.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 39.)
4. Naslovniki sodbe sodišča Unije, s katero je bil akt institucije razglašen za ničnega, imajo pravni interes v sporu v zvezi z izvršitvijo te sodbe s strani zadevne institucije, tudi če so učinki izpodbijanega akta izčrpani. Edina okoliščina, da tožeča stranka tudi ob razglasitvi ničnosti izpodbijane odločbe nikakor ne bi mogla pridobiti sredstev, ki so bile prenesene drugemu podjetju – z nično odločbo je bila ta transakcija odobrena – tega načela ne more ogroziti. Ker namreč sprejetje odločbe pomeni način, na katerega je Komisija nameravala izvršiti sodbo, ima tožeča stranka pravni interes za tožbo zoper izpodbijano odločbo kot stranka v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba.
Poleg tega ima podjetje z izčrpnega seznama petih potencialnih kupcev sredstev, ki se prodajajo v okviru koncentracije, pravni interes za razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero je bilo potrjeno drugo od teh petih podjetij, ker ta odločba nujno vpliva na njegov tržni položaj ne glede na to, ali bi bilo lahko ob razglasitvi ničnosti izpodbijane odločbe samo potrjeno kot kupec zadevnih sredstev.
Poleg tega ima tožeča stranka interes predlagati razglasitev ničnosti akta, ki jo neposredno zadeva, da bi dosegla, da sodišče Unije ugotovi nezakonitost, storjeno v zvezi z njo, tako da je taka ugotovitev lahko podlaga za morebitno odškodninsko tožbo za ustrezno povrnitev škode, ki jo je povzročil izpodbijani akt.
(Glej točke 40, 41, 43 in 44.)
5. Nobena določba Statuta Sodišča ali Poslovnika stranki ne prepoveduje, da tožbeni razlog pravno opredeli drugače, kot ga je v drugem sporu. Pravica do pravnega sredstva pred Splošnim sodiščem, ki jo ima fizična ali pravna oseba na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU, namreč ne more biti omejena z neobstojem zakonske podlage, izrecno predvidene v ta namen, ker je taka omejitev v nasprotju s temeljnimi načeli zakonitosti in spoštovanja pravice do obrambe ter s pravico do učinkovitega pravnega sredstva in do dostopa do nepristranskega sodišča, ki je zagotovljena s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Sodišče mora, čeprav stranke določijo predmet spora, ki ga le-to ne more spremeniti, razlagati tožbene razloge na podlagi njihove vsebine, ne pa na podlagi pravne opredelitve, ter posledično opredeliti tožbene razloge in utemeljitve tožbe.
Načelo non concedit venire contra factum proprium v pravu Unije vsekakor zajema zgolj nemožnost ene od strank, da pred pritožbenim sodiščem izpodbija dejansko ali pravno okoliščino, ki je bila priznana pred sodiščem prve stopnje in je zapisana v zapisniku o obravnavi pred tem sodiščem.
(Glej točke od 50 do 52.)
6. Ničnostne sodbe, ki jih razglasijo sodišča Unije, postanejo z dokončnostjo pravnomočne. Ta pravnomočnost se ne navezuje le na izrek sodbe, s katero je bil nek pravni akt razglašen za ničnega, ampak tudi na obrazložitev, ki je nujna podlaga njenega izreka, zato sta obrazložitev in izrek nerazdružljiva.
Pravnomočnost sodbe pa se nanaša samo na dejanska in pravna vprašanja, ki so bila dejansko ali nujno obravnavana v njej. Poleg tega za obiter dictum v ničnostni sodbi ne velja pravnomočnost. Zato člen 266 PDEU institucijo, katere akt je bil razglašen za ničnega, zavezuje samo v obsegu, v katerem je treba zagotoviti izvršitev ničnostne sodbe.
Postopek, po katerem se za ničnega razglašeni akt nadomesti, je treba ponoviti prav od točke, v kateri je nezakonitost nastala. Razglasitev ničnosti akta, s katerim se konča upravni postopek, ki zajema različne faze, ne povzroči nujno ničnosti celotnega postopka pred sprejetjem izpodbijanega akta, ne glede na obrazložitev, vsebino ali postopek ničnostne sodbe. Avtor akta mora zato pri sprejemanju nadomestnega akta izhajati iz datuma, na katerega je sprejel nični akt, na podlagi takrat veljavnih določb in takrat upoštevnih dejanskih okoliščin. Vendar lahko v novi odločbi navaja druge razloge kot so bili tisti, na katerih je utemeljil svojo prvo odločbo. Poleg tega se mu ni treba ponovno opredeljevati do tistih delov prvotne odločbe, na katere ničnostna sodba ne vpliva.
(Glej točke od 56 do 59, 63, 66, 67 in 125.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 71.)
8. Uredba št. 4064/89 o nadzoru koncentracij podjetij in Sporočilo Komisije o korektivnih ukrepih, dovoljenih po Uredbi št. 4064/89 in po Uredbi št. 447/98 razlikujeta med pogoji in obveznostmi, ki se naložijo podjetjem v okviru postopka potrjevanja koncentracije s pogoji. Kadar zadevna podjetja kršijo obveznost, določeno v odločbi Komisije, lahko ta prekliče to odločbo in podjetjem naloži globo. Nasprotno pa Uredba št. 4064/89 za kršitev pogoja ne določa izrecno posebnih posledic.
V teh okoliščinah, na eni strani kadar stranka krši pogoj, ki je strukturni ukrep, brez katerega koncentracije ne bi bilo mogoče odobriti, odločba o razglasitvi združljivosti koncentracije s skupnim trgom ne velja več. Na drugi strani lahko Komisija pri neizpolnjevanju obveznosti, priložene odločbi, s katero se koncentracija razglaša za združljivo s skupnim trgom, navedeno odločbo prekliče in naloži globo podjetju, ki ni izpolnilo navedene obveznosti, ni pa ji treba sprejeti teh ukrepov.
(Glej točke 73, 76, 77, 80 in 83.)
9. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 92 do 94.)
10. Načelo varnosti pravnih položajev, ki je splošno načelo prava Unije, praviloma ne dopušča začetka veljavnosti akta pred njegovo objavo. V skladu z ustaljeno sodno prakso pa to pravilo izjemoma ne velja, ko to zahteva cilj, ki ga je treba doseči, in ko so ustrezno upoštevana legitimna pričakovanja prizadetih. Ta ugotovitev ne temelji na razlikovanju med posamičnimi odločbami in predpisi.
To, da uprava spoštuje zakonitost in pravnomočnost, je tak cilj v splošnem interesu. Ta cilj tako uresničuje odločba Komisije, ki naj bi zapolnila pravno praznino, ki je nastala, ker je sodišče Unije prvo odločbo Komisije o potrditvi kupca sredstev, prodanih v okviru zavez iz odločbe o odobritvi koncentracije podjetij, in s tem zagotovitev pravne varnosti podjetij, za katere velja Uredba št. 4064/89 o nadzoru koncentracij podjetij.
Načelo varstva legitimnih pričakovanj tudi ne nasprotuje sprejetju nove retroaktivne odločbe o potrditvi, ker je izvršitev zavez iz odločbe o pogojni odobritvi koncentracije, ki je ob sprejetju nove odločbe še vedno zavezovala podjetje, ki se je zavezalo k prodaji sredstev za izvršitev koncentracije, na eni strani pomeni, da to podjetje predlaga Komisiji potrditev kupca sredstev, ki se prodajajo z namenom izvršitve koncentracije, in na drugi strani, da Komisija odloči o kupcu, ki ga je predlagalo podjetje.
(Glej točke 102, 103, 106 in 108.)
11. Sodbe o zavrnitvi ničnostne tožbe zoper akt institucije Unije so pravnomočne, česar edina posledica je nedopustnost vsakršne nove tožbe z istim predmetom, ki zadeva iste stranke in se opira na isto pravno podlago. Taka sodba torej ne pomeni, da je izpodbijani akt veljaven, ampak samo to, da noben tožbeni razlog, ki ga je navajala tožeča stranka, ni bil utemeljen, in da enako velja za razloge javnega reda, ki jih mora sodišče preizkusiti po uradni dolžnosti. Zato za izpodbijani akt še naprej velja domneva zakonitosti, kar tudi pomeni, da morajo vsi pravni subjekti v Uniji priznati polni učinek tega akta, če njegova nezakonitost ni bila dokazana.
(Glej točki 117 in 144.)
12. Avtor upravnega akta mora po razglasitvi njegove ničnosti sprejeti nov nadomestni akt, s tem da izhaja iz datuma, ko je bil le-ta sprejet, na podlagi takrat veljavnih določb in takrat upoštevnih dejanskih okoliščin. Vendar lahko v novi odločbi navaja druge razloge kot so bili tisti, na katerih je utemeljil svojo prvo odločbo.
Nadzor koncentracij nujno zahteva prospektivno analizo položaja konkurence, ki bi lahko nastal v prihodnosti zaradi delovanja koncentracije, zlasti v zvezi z oceno primernosti kupca in njegovo zmožnostjo ohranjanja in razvoja učinkovite konkurence na zadevnih trgih.
Zato lahko Komisija, kadar mora a posteriori analizirati položaj konkurence zaradi koncentracije, utemeljeno preizkusi, ali je njena analiza na podlagi okoliščin, s katerimi je bila seznanjena na dan sprejetja nične odločbe, podprta s podatki v zvezi z obdobjem po tem datumu.
(Glej točke 125, 127, 128 in 134.)
13. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 135 do 138.)
14. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 145, 146 in 148.)
15. V okviru koncentracije je namen pogoja neodvisnosti kupca sredstev, prodanih z namenom, da bo ta koncentracija odobrena, zagotoviti sposobnost kupca, da se na trgu obnaša kot učinkovit in samostojen konkurent, ne da bi prodajalec lahko vplival na njegovo strategijo in odločitve. To neodvisnost je mogoče preizkusiti z analizo kapitalskih, finančnih, poslovnih, osebnih in materialnih povezav med obema družbama.
Okoliščina, da je ista oseba prisotna v poslovodnih organih kupca in v nadzornih organih prodajalca, nujno ne dokazuje, da je kupec odvisen od prodajalca.
Kadar se je namreč kupec na zahtevo Komisije pred sprejetjem odločbe o potrditvi formalno zavezal, da bo na eni strani končal mandate te osebe v tej družbi v enem letu od potrditve kandidature zadnjenavedene, in na drugi strani, da v tem obdobju ta oseba ne bo sodelovala na sejah upravnega odbora in drugih notranjih odborov, kadar bodo obravnavali dejavnosti, ki so vključene v koncentracijo, in da ta oseba od poslovodij ali operativnega osebja kupca ne bo prejemala nobenih zaupnih informacij v zvezi z zadevnim sektorjem, je mogoče šteti, da je Komisija poskrbela za to, da prisotnost iste osebe v poslovodnih organih kupca in v nadzornih organih prodajalca ne bi mogla škodovati neodvisnosti kupca in posledično ohranitvi in razvoju učinkovite konkurence na zadevnem trgu.
(Glej točke 152, 155, 158 in 159.)
16. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 175 do 177 in 182.)