Zadeva T‑436/10
(objava odlomkov)
HIT Groep BV
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Evropski trg jekla za prednapenjanje – Določanje cen, razdelitev trga in izmenjava poslovno občutljivih informacij – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU – Pravila v zvezi s pripisovanjem odgovornosti za protikonkurenčna ravnanja hčerinske družbe matični družbi – Domneva o dejanskem izvajanju odločilnega vpliva – Razumni rok“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 15. julija 2015
1. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva o odločilnem vplivu matične družbe na hčerinske družbe, ki so v njeni 100‑odstotni lasti, vključno v primeru holdinga – Izpodbojnost – Določitev trgovinske politike – Merila za presojo njene morebitne samostojnosti (člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53)
2. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Presoja obveznosti obrazložitve glede na okoliščine obravnavane zadeve – Nujnost opredelitve vseh upoštevnih pravnih in dejanskih okoliščin – Neobstoj
(člen 296 PDEU)
3. Pravo Evropske unije – Načela – Sorazmernost – Obseg
4. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva o odločilnem vplivu matične družbe na hčerinske družbe, ki so v njeni 100 odstotni lasti, vključno v primeru holdinga – Obveznosti dokazovanja družbe, ki želi to domnevo ovreči – Nezadostni dokazi za ovržbo te domneve
(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53)
5. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Načelo „poslovne kontinuitete“ podjetja – Pogoji
(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53)
6. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Najvišji znesek – Izračun – Promet, ki ga je treba upoštevati – Skupni promet vseh družb, ki so gospodarska enota, ki deluje kot podjetje v času sprejetja sklepa o naložitvi globe
(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Najvišji znesek – Cilji
(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Najvišji znesek – Izračun – Promet, ki ga je treba upoštevati – Promet poslovnega leta, ki je predhodno datumu naložitve globe – Poslovno leto, v katerem je bilo preneseno celotno premoženje – Upoštevanje prometa drugega predhodnega poslovnega leta, ki predstavlja zadnje polno poslovno leto običajne gospodarske dejavnosti – Dopustnost v primeru holdinga
(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Pravila o prizanesljivosti – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje podjetja, ki se mu očita kršitev – Pogoji – Matična in hčerinske družbe – Nujnost gospodarske enote v trenutku sodelovanja
(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)
10. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitev s strani hčerinske družbe – Pripis odgovornosti matični družbi – Solidarna odgovornost za plačilo globe – Obseg – Matična in hčerinska družba, ki sta bili v delu trajanja kršitve, podjetje v smislu člena 101 PDEU in sta v taki obliki prenehali obstajati na dan, ko je bil sprejet sklep o naložitvi globe – Posledice na določitev zneska globe (člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
11. Konkurenca – Upravni postopek – Obveznosti Komisije – Spoštovanje razumnega roka – Merila presoje – Kršitev – Neobstoj
(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(1); Uredba Sveta št. 1/2003)
12. Konkurenca – Upravni postopek – Obveznosti Komisije – Spoštovanje razumnega roka – Kršitev – Posledice
(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(1); Uredba Sveta št. 1/2003)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 117 do 131, 147 in 148.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 132.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 133.)
4. Glede kršitve konkurenčnih pravil velja, da če je bila matična družba v obdobju kršitve 100‑odstotna lastnica kapitala svoje hčerinske družbe, je Komisija smela uveljavljati domnevo dejanskega izvajanja odločilnega vpliva in ji v zvezi s tem ni bilo treba predložiti drugih dokazov. Neupoštevnost dodatnih dokazov, ki jih je predložila Komisija, torej ne vpliva na odgovornost matične družbe, saj domneva dejanskega izvajanja odločilnega vpliva zadostuje za uveljavljanje odgovornosti te družbe, razen če lahko ta navedeno domnevo ovrže.
V zvezi s tem dejstvo, da je matična družba holding, čeprav je nedejaven, ne zadostuje za ovržbo domneve dejanskega izvajanja odločilnega vpliva in ne velja nobeno obrnjeno dokazno breme. Dejstvo, da se je matična družba omejila na upravljanje svojih deležev, je ob upoštevanju njene pravne oblike in njenega statutarnega cilja nepomembno. Poleg tega pripisovanje odgovornosti za kršitev, ki jo je storila hčerinska družba, njeni matični družbi ne zahteva dokaza, da matična družba vpliva na politiko hčerinske družbe na posebnem področju, ki je predmet kršitve. Zato dejstvo, da matična družba ni bila sama dejavna v tem sektorju, prav tako ne zadostuje za ovržbo domneve dejanskega izvajanja odločujočega vpliva. Poleg tega domneve dejanskega izvajanja odločilnega vpliva ni mogoče ovreči s samim prikazom, da je hčerinska družba vodila svojo poslovno politiko v ožjem smislu, kot je distribucijska ali cenovna strategija, ne da bi v zvezi s tem prejela navodila matične družbe. Iz tega izhaja, da samostojnosti hčerinske družbe prav tako ni mogoče dokazati s samim prikazom, da je samostojno upravljala s posebnimi vidiki svoje politike v zvezi s trženjem proizvodov, na katere se nanaša kršitev. Glede na to, da se samostojnost hčerinske družbe ne presoja samo ob upoštevanju vidikov operativnega vodenja podjetja, namreč dejstvo, da hčerinska družba v korist matične družbe nikoli ni uvedla posebne politike informiranja na zadevnem trgu, ne zadostuje za dokazovanje njene samostojnosti.
(Glej točke od 138 do 142, 144 in 145.)
5. Zaradi učinkovite uveljavitve pravil o konkurenci lahko kljub temu postane potrebno, da se kršitve v zvezi s kartelom izjemoma ne pripišejo prvotnemu, ampak novemu upravljavcu podjetja, ki sodeluje pri kartelu, če ga je mogoče dejansko šteti za naslednika prvotnega upravljavca, to je, če nadaljuje upravljanje podjetja, ki sodeluje pri kartelu. Merilo „poslovne kontinuitete“ se uporablja le v primeru, ko bi pravna oseba, ki je odgovorna za upravljanje podjetja, prenehala pravno obstajati po tem, ko je bila kršitev storjena, ali v primerih prestrukturiranj znotraj podjetij, pri katerih prvotni upravljavec ne preneha nujno pravno obstajati, vendar na zadevnem trgu ne opravlja več nobene gospodarske dejavnosti, in glede na strukturne povezave med prvotnim in novim upravljavcem podjetja.
Zato se merilo poslovne kontinuitete med drugim ne uporablja, če matična družba in njena hčerinska družba nista več članici iste skupine, vendar nista prenehali obstajati in ni bilo notranjega prestrukturiranja, v okviru katerega bi matična družba imela strukturne povezave s prevzemniki.
Sankcija za kršitve konkurenčnega prava in z njo povezana globa ima namreč tako odvračilen kot represiven učinek in sankcija se še naprej nalaga matični družbi, čeprav je ta omejila svojo gospodarsko dejavnost, vendar pravno obstaja, kar še vedno omogoča sankcioniranje.
(Glej točke 150, 151, 153 in 155.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 161.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 174 do 177.)
8. „Predhodno poslovno leto“ v smislu člena 23(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 1/2003 se načeloma nanaša na zadnje polno poslovno leto zadevnega podjetja na dan sprejetja sklepa. Uporaba 10‑odstotne zgornje meje na eni strani predvideva, da ima Komisija na voljo podatke o prometu za zadnje poslovno leto pred sprejetjem sklepa, ter na drugi strani, da se ti podatki nanašajo na celotno poslovno leto običajne gospodarske dejavnosti v obdobju dvanajstih mesecev.
Čeprav mora Komisija za izračun zgornje meje globe načeloma upoštevati promet, ki ga je zadevno podjetje ustvarilo v zadnjem polnem poslovnem letu pred dnem sprejetja sklepa o naložitvi globe, iz sobesedila in ciljev, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je navedena določba, izhaja, da kadar promet zadnjega poslovnega leta, ki je predhodno sprejetju sklepa Komisije, ni polno poslovno leto običajne poslovne dejavnosti v obdobju dvanajstih mesecev, ne daje nobenega koristnega podatka o dejanskem gospodarskem položaju zadevnega podjetja in ustrezni višini globe, ki naj se mu naloži, saj se navedenega prometa ne sme upoštevati za določitev višine globe. V zadnjem primeru, ki se zgodi le v izjemnih okoliščinah, mora Komisija za izračun zgornje meje globe uporabiti zadnje polno poslovno leto, ki odraža celotno leto običajnih gospodarskih dejavnosti.
Ker je običajna dejavnost holdinga zbirati deleže, jih hraniti, prejemati obresti in prodajati te deleže, dejstvo, da se je taka družba omejila na ohranjanje omejene finančne rezerve in minimalnega prometa, ne zadostuje za odločilen dokaz o obstoju običajne poslovne dejavnosti navedene družbe.
(Glej točke od 178 do 180 in 185.)
9. Glede pravil o konkurenci velja, da se le podjetju, ki je s Komisijo sodelovalo na podlagi obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov (obvestila o prizanesljivosti) odobri znižanje globe, ki bi bila naložena, če ne bi bilo tega sodelovanja. To znižanje se ne more razširiti na družbo, ki je bila v nekem obdobju trajanja zadevne kršitve del gospodarskega subjekta, ki ga je sestavljalo podjetje, vendar takrat, ko je to podjetje sodelovalo s Komisijo, ni bila več del njega. Zato ob upoštevanju cilja obvestila o prizanesljivosti, to je spodbujanja odkrivanja ravnanj, ki so v nasprotju s konkurenčnim pravom Unije, in zagotavljanja učinkovite uporabe tega prava nič ne upravičuje razširitve znižanja globe, ki je bilo podjetju odobreno zaradi njegovega sodelovanja s Komisijo, na podjetje, ki ob tem, da je v preteklosti obvladovalo sektor dejavnosti, na katerega se nanaša zadevna kršitev, samo ni prispevalo k odkritju te kršitve.
(Glej točko 196.)
10. Ob kršitvi pravil konkurenčnega prava se odgovornost matične družbe, kadar ta dejansko ni sodelovala pri kartelu in njena odgovornost temelji zgolj na udeležbi hčerinske družbe v navedenem kartelu, presoja povsem kot izpeljana in postranska ter zato odvisna od odgovornosti hčerinske družbe in zato ne more presegati odgovornosti hčerinske družbe.
Vendar to načelo ne vpliva na to, da se v primeru, da gre za dve ločeni pravni osebi, kot sta matična in njena hčerinska družba, ki na dan sprejetja sklepa, s katerim jima je naložena globa, nista več podjetje v smislu člena 101 PDEU, pri izračunu zneska globe upoštevajo elementi, ki so značilni za vsako od njiju. Zato ima v takem primeru vsaka od teh ločenih pravnih oseb pravico, da se zanjo posamično uporabi 10‑odstotna zgornja meja prometa. Enako velja glede morebitnega obvestila o prizanesljivosti, ki ga ne more zahtevati družba, ki je bila med trajanjem zadevne kršitve del gospodarske enote, ki je tvorila podjetje, ni pa bila več njen del takrat, ko je ta sodelovala s Komisijo.
Ker je treba mogoče razlike v času trajanja kršitve matične družbe in njene hčerinske družbe skrbno upoštevati pri izračunu osnovnega zneska globe, uporaba 10‑odstotne zgornje meje njunega prometa in morebitno znižanje zneska globe, naložene eni izmed njiju, ne ogroža načela enakega obravnavanja, čeprav bi moral biti končni znesek globe, naložene matični družbi, kljub krajšemu trajanju kršitve na njeni strani, višji kot znesek, ki je naložen njeni hčerinski družbi. Prav tako kršitev načela sorazmernosti ne more izhajati iz samega zatrjevanja razlike v končnih zneskih glob, naloženih matični in hčerinski družbi.
(Glej točke od 213 do 216 in od 225 do 228.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 238 do 241, 259 in 260.)
12. Na področju konkurence ima kršitev razumnega roka v upravnih postopkih lahko dve vrsti posledic.
Na eni strani lahko kršitev razumnega roka – kadar je vplivala na izid postopka – povzroči razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa. Kadar gre za uporabo pravil o konkurenci, prekoračitev razumnega roka pomeni ničnostni razlog le, če gre za sklep o ugotovitvi kršitve in če se ugotovi, da je kršitev tega načela ogrozila pravico zadevnih podjetij do obrambe. Razen v tem specifičnem primeru pa nespoštovanje obveznosti sprejetja odločitve v razumnem roku ne vpliva na veljavnost upravnega postopka na podlagi Uredbe št. 17 in Uredbe št. 1/2003. Vendar ker ima spoštovanje pravice do obrambe izjemen pomen v upravnih postopkih na področju politike konkurence, je treba preprečiti, da bi bila ta pravica nepopravljivo okrnjena zaradi predolge preiskovalne faze in da bi to trajanje lahko oviralo pridobitev dokazov za izpodbijanje obstoja ravnanj, za katera bi zadevna podjetja lahko odgovarjala. Zato preizkus morebitnega oviranja izvrševanja pravice do obrambe ne sme biti omejen samo na fazo, v kateri ima ta pravica polni učinek, to je na drugo fazo upravnega postopka. Presoja vira morebitne oslabitve učinkovitosti pravice do obrambe se mora raztezati na ves postopek in se nanašati na njegovo celotno trajanje.
Na drugi strani lahko sodišče Unije zaradi kršitve razumnega roka – kadar ni vplivala na izid postopka – pri izvrševanju svoje neomejene pristojnosti ustrezno popravi kršitev, ki je posledica prekoračitve razumnega roka upravnega postopka, in to tako, da po potrebi zniža znesek naložene globe.
(Glej točke od 242 do 246.)