Zadeva C-506/08 P
Kraljevina Švedska
proti
MyTravel Group plc
in
Evropski komisiji
„Pritožba – Dostop do dokumentov institucij – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Člen 4(2), druga alinea, in (3), drugi pododstavek – Izjeme od pravice do dostopa, ki se nanašajo na varstvo sodnih postopkov in pravnih nasvetov ter postopka odločanja – Nadzor nad koncentracijami – Dokumenti Komisije, pripravljeni v okviru postopka, ki se je končal z izdajo odločbe o nezdružljivosti koncentracije s skupnim trgom – Dokumenti, ki so bili pripravljeni po tem, ko je Splošno sodišče to odločbo razglasilo za nično“
Povzetek sodbe
1. Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3), drugi pododstavek)
2. Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3), drugi pododstavek)
3. Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3), drugi pododstavek)
4. Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo pravnih nasvetov
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), druga alinea)
1. Glede izjeme v zvezi z varstvom postopka odločanja iz člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije navedeni člen 4(3) jasno razlikuje, ali je postopek že končan ali še ni končan. Drugi pododstavek navedenega člena 4(3) le za del dokumentov za notranjo rabo, in sicer tistih, ki vsebujejo mnenja za notranjo rabo v okviru razprav in predhodnih posvetovanj v zadevni instituciji, omogoča zavrnitev celo po sprejetju odločitve, kadar bi njihovo razkritje resno oslabilo postopek odločanja te institucije. Iz tega izhaja, da je zakonodajalec Unije menil, da so, potem ko je odločitev že sprejeta, zahteve po varstvu postopka odločanja manj ostre, tako da razkritje vseh drugih dokumentov, razen tistih iz člena 4(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001, nikoli ne more oslabiti navedenega postopka in da zavrnitev razkritja takega dokumenta ne sme biti dovoljena, tudi če bi njegovo razkritje resno oslabilo ta postopek, če bi se zgodilo pred sprejetjem zadevne odločitve.
Res je, da na samo možnost sklicevanja na zadevno izjemo za zavrnitev dostopa do dokumentov, ki vsebujejo mnenja za notranjo rabo v okviru razprav in predhodnih posvetovanj v zadevni instituciji, nikakor ne vpliva okoliščina, da je bila odločitev sprejeta. Vendar to ne pomeni, da pri presoji, ki jo mora opraviti zadevna institucija, da se ugotovi, ali lahko razkritje enega od teh dokumentov resno oslabi njen postopek odločanja, ni treba upoštevati dejstva, da je bil postopek, na katerega se nanašajo ti dokumenti, končan. Razlogi, na katere se sklicuje institucija in ki lahko upravičijo zavrnitev dostopa do takega dokumenta, za posredovanje katerega je bilo zaprošeno pred koncem upravnega postopka, so namreč lahko nezadostni za zavrnitev razkritja istega dokumenta po sprejetju odločitve, ne da bi ta institucija posebej pojasnila, zakaj meni, da konec postopka ne vpliva na to, da je ta zavrnitev dostopa še vedno upravičena glede na nevarnost resne oslabitve njenega postopka odločanja.
(Glej točke od 77 do 82.)
2. Kadar zadevna institucija odloči, da se zavrne dostop do dokumenta, katerega posredovanje se je od nje zahtevalo, mora načeloma pojasniti, kako bi lahko dostop do tega dokumenta konkretno in dejansko posegel v interes, ki je varovan z izjemo iz člena 4 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, na katero se sklicuje ta institucija. Poleg tega mora biti nevarnost takega posega smiselno predvidljiva, in ne le hipotetična.
Tako Komisija ne more zavrniti dostopa do celotnega poročila s področja nadzora koncentracij, ne da bi svojo utemeljitev podkrepila s podrobnimi podatki glede na konkretno vsebino poročila, na podlagi katerih bi bilo mogoče razumeti, zakaj bi njegovo razkritje lahko resno oslabilo postopek odločanja Komisije, čeprav je bil postopek, na katerega se to poročilo nanaša, že končan. Povedano drugače, Komisija mora posebej obrazložiti, zakaj je menila, da konec upravnega postopka ni vplival na to, da je zavrnitev dostopa do poročila še vedno upravičena glede na nevarnost resne oslabitve navedenega postopka odločanja.
(Glej točke 76, 89 in 90.)
3. Okoliščina, da se dokument lahko objavi, sama ne izključuje, da lahko za ta dokument velja zadevna izjema, določena s členom 4(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Iz besedila tega člena je namreč razvidno, da se ta uporablja za vse dokumente, ki vsebujejo mnenja za notranjo rabo v okviru razprav in predhodnih posvetovanj v zadevni instituciji.
(Glej točko 93.)
4. Kadar Komisija na podlagi člena 4(2), druga alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zavrne prošnjo za dostop do mnenja pravne službe na področju nadzora koncentracij, mora načeloma pojasniti, kako bi dostop do tega dokumenta lahko konkretno in dejansko posegel v interes, ki je varovan z izjemo iz tega člena.
Glede strahu, da lahko razkritje mnenja pravne službe Komisije v zvezi s predlogom odločbe povzroči dvome o zakonitosti končne odločbe, prav preglednost glede tega, ker omogoča odprto razpravo o različnih stališčih, prispeva k temu, da imajo institucije v očeh državljanov Unije večjo legitimnost, in povečuje zaupanje v njih. Prav neobstoj informacij in razprave lahko namreč državljanom vzbuja dvome ne le o zakonitosti posameznega akta, ampak tudi o legitimnosti postopka odločanja v celoti. Poleg tega se nevarnost, da bodo državljani Unije podvomili o zakonitosti akta, ki ga je sprejela institucija, ker je njena pravna služba v zvezi s tem aktom izdala negativno mnenje, pogosto ne bo uresničila, če je ta akt podrobneje obrazložen, tako da so navedeni razlogi, iz katerih izhaja, zakaj to negativno mnenje ni bilo upoštevano.
Kar zadeva trditev, da bi morala pravna služba pred sodiščem Unije braniti zakonitost odločitve, v zvezi s katero je izdala negativno mnenje, tako splošna trditev ne more upravičiti izjeme od preglednosti, določene z Uredbo št. 1049/2001. Pravna služba poleg tega ne more biti v takem položaju, kadar na sodišči Unije ni mogoče vložiti več nobenega pravnega sredstva v zvezi z zakonitostjo te odločbe.
(Glej točke 110, 113, 114, 116 in 117.)