Language of document : ECLI:EU:T:2005:461

Zadeva T-33/01

Infront WM AG

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Razširjanje televizijskih programov – Direktiva 89/552/EGS – Direktiva 97/36/ES – Člen 3a – Dogodki velikega družbenega pomena – Dopustnost – Bistvena kršitev postopka“

Povzetek sodbe

1.      Ničnostna tožba – Akti, zoper katere je mogoče vložiti tožbo – Pojem – Akti, ki imajo obvezne pravne učinke – Dopis Komisije, s katerim obvešča državo članico o skladnosti državnih ukrepov, sprejetih na podlagi člena 3a Direktive št. 89/5523, s pravom Skupnosti ter o njihovi prihodnji objavi – Vključitev

(člen 230 ES; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih zadevajo neposredno in posamično – Neposredna prizadetost – Merila – Odločba Komisije o ugotovitvi skladnosti ukrepov države članice, sprejetih na podlagi člena 3a Direktive št. 89/5523, s pravom Skupnosti ter o njihovi prihodnji objavi – Neposredna prizadetost imetnika pravic televizijskega prenašanja zadevnih dogodkov

(člen 230, četrti odstavek, ES; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)

3.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih zadevajo neposredno in posamično – Odločba Komisije o ugotovitvi skladnosti ukrepov države članice, sprejetih na podlagi člena 3(a) Direktive št. 89/5523, s pravom Skupnosti ter o njihovi prihodnji objavi – Tožba imetnika pravic televizijskega prenašanja zadevnih dogodkov – Dopustnost

(člen 230, četrti odstavek, ES; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)

1.      Akti ali odločitve, zoper katere se lahko vloži ničnostna tožba v smislu člena 230 ES, pomenijo ukrepe, ki imajo zavezujoče pravne učinke, ker vplivajo na interese tožeče stranke, saj spremenijo njen pravni položaj. Glede možnosti njihovega izpodbijanja z ničnostno tožbo oblika, v kateri se sprejmejo akti ali odločitve, načeloma ni pomembna. Za ugotovitev, ali ima izpodbijani dopis take učinke, se je treba osredotočiti na njegovo vsebino

V zvezi s tem je izpodbojni akt dopis Komisije, s katerim obvešča državo članico o svojem stališču glede skladnosti ukrepov – ki jih ta država članica sporoči Komisiji skladno s členom člena 3a Direktive št. 89/552 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, kot je bila spremenjena z Direktivo št. 97/36 – o urejanju izvrševanja izključnih pravic prenašanja dogodkov velikega družbenega pomena s pravom Skupnosti ter o njihovi prihodnji objavi v Uradnem listu.

Takšen dopis ima namreč pravne učinke nasproti državam članicam, s tem ko predpisuje objavo zadevnih državnih ukrepov v Uradnem listu, pri čemer ta objava, ki lahko nastopi šele po tem, ko je Komisija v skladu s svojim preizkusom ugotovila njihovo skladnost s Skupnostnim pravom, povzroči sproženje mehanizma za vzajemno priznavanje s strani drugih držav članic, ki ga določa navedena določba.

(Glej točke 87, 89, 92, 95, 103 in 111.)

2.      Akt skupnosti, da zadeva posameznika neposredno v smislu člena 230 ES, četrti pododstavek, mora imeti neposredne učinke na njegov pravni položaj, njegova izvršitev mora biti povsem avtomatična in mora izhajati samo iz predpisov Skupnosti brez uporabe drugih izvedbenih predpisov.

Za takšen primer gre – glede imetnika pravic prenašanja zadevnih televizijskih prenosov dogodkov – pri dopisu Komisije, s katerim ugotavlja skladnost ukrepov – ki jih država članica sporoči Komisiji skladno s členom člena 3(a) Direktive št. 89/552 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, kot je bila spremenjena z Direktivo št. 97/36 – o urejanju izvrševanja izključnih pravic prenašanja dogodkov velikega družbenega pomena s pravom Skupnosti ter o njihovi prihodnji objavi v Uradnem listu. Ta odločba namreč dopušča učinkovito izvajanje sistema vzajemnega priznavanja, s tem da sproži obveznost, da se druge države članice uskladijo z zahtevami iz navedene določbe, zlasti da zagotovijo, da se izdajatelj televizijskih programov, ki spada pod njihovo pristojnost, ne izogne navedenim ukrepom.

(Glej točke 130, 138, 139, 142 in 150.)

3.      Oseba, ki ni naslovnik odločbe, lahko domneva, da ga ta zadeva posamično v smislu člena 230, četrti odstavek, ES le, če se ta odločba nanj nanaša zaradi njegovih posebnih osebnih lastnosti ali zaradi posebnih okoliščin, ki ga izključujejo iz kroga vseh drugih subjektov in ga pri tem individualizira podobno kot naslovnika te odločbe.

Tako je treba šteti, da določba Komisije, s katero ugotavlja skladnost ukrepov – ki jih država članica sporoči Komisiji skladno s členom 3a Direktive št. 89/552 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, kot je bila spremenjena z Direktivo št. 97/36 – o urejanju izvrševanja izključnih pravic prenašanja dogodkov velikega družbenega pomena s pravom Skupnosti ter o njihovi prihodnji objavi v Uradnem listu, neposredno zadeva imetnika pravic prenašanja zadevnih televizijskih prenosov dogodkov s seznama tistih, na katere se nanašajo navedeni ukrepi, pri čemer je imetnik pravic te pravice pridobil pred sprejetjem teh ukrepov ter, a fortiori, preden jih je odobrila Komisija odločbe Komisije, če ga ti ukrepi ovirajo pri njegovi možnosti prostega razpolaganja s svojimi pravicami, s tem da pogojujejo njihov izključni prenos na izdajatelja televizijskih programov, in ki želi razširjati navedeni dogodek v prvi državi članici.

(Glej točke 142, 159, 165 in 168.)