Zadeva T‑304/09

Tilda Riceland Private Ltd

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti BASmALI – Prejšnja neregistrirana znamka in prejšnji znak BASMATI – Relativni razlog za zavrnitev – Člen 8(4) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(4) Uredbe št. 207/2009)“

Povzetek sodbe

Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika neregistrirane znamke ali drugega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu – Pogoji – Dokaz vlagatelja ugovora o pridobitvi pravic do znaka – Upoštevanje nacionalnega prava, na katero se sklicuje v utemeljitev ugovora

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(4))

Na podlagi člena 8(4) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti lahko imetnik neregistrirane znamke ali drugega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu in ki je več kot zgolj lokalnega pomena, vloži ugovor zoper registracijo znamke Skupnosti, če in v obsegu, določenem z zakonom države članice, po eni strani, so bile pravice do tega znaka pridobljene pred datumom vložitve zahteve za registracijo znamke Skupnosti ali datumom prednostne pravice, ki je bila navedena v utemeljitev prijave znamke Skupnosti, in po drugi strani, ta znak imetniku podeljuje pravico do prepovedi uporabe poznejše znamke. Torej, eden od pogojev za uporabo člena 8(4) Uredbe št. 40/94 je, da vložnik ugovora dokaže, da je imetnik znaka, navajanega v utemeljitev njegovega ugovora. Ta pogoj zahteva, da vložnik ugovora dokaže pridobitev pravic do navedenega znaka. Te pravice morajo v skladu s to določbo omogočati prepoved uporabe poznejše znamke. Pri vprašanju, ali je vložnik ugovora pridobil pravice do neregistrirane znamke ali do znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu – in torej ali je imetnik navajanega znaka v smislu navedene določbe – ni mogoče neupoštevati nacionalnega prava, na katero se je sklicevalo v utemeljitev ugovora. Nacionalno pravo, ki se uporablja, se namreč med drugim upošteva v tem okviru za to, da se opredelijo podrobna pravila za pridobitev pravic do znaka, na katerega se je sklicevalo v utemeljitev ugovora, vloženega na podlagi navedene določbe.

(Glej točke 16, 17 in 22.)