Zadeva T‑230/10

Kraljevina Španija

proti

Evropski komisiji

„EKUJS – Jamstveni oddelek – Odhodki, izključeni iz financiranja – Sadje in zelenjava – Obveznost upravičenja odhodkov – Pogoji za priznanje organizacij proizvajalcev“

Povzetek sodbe

1.      Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Sadje in zelenjava – Organizacije proizvajalcev – Financiranje po EKUJS – Zahteva – Dokaz o nastalih stroških

(Uredba Sveta št. 2200/96, člen 15(5), prvi pododstavek; Uredba Komisije št. 1433/2003, člen 18(2)(c))

2.      Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Sadje in zelenjava – Organizacije proizvajalcev – Financiranje po EKUJS – Priznanje organizacij s strani nacionalnih organov – Zahteva – Demokratično delovanje

(Uredba Sveta št. 2200/96, člen 11,(1)(d); Uredba Komisije št. 1433/2003, členi 4, 13(2)(b) in 14(2))

1.      Iz člena 15(5), prvi pododstavek, Uredbe št. 2200/96 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo v povezavi s členom 18(2)(c) Uredbe št. 1432/2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe št. 2200/96 glede pogojev za priznanje organizacij proizvajalcev in začasno priznanje skupin proizvajalcev izhaja, da je na podlagi operativnega programa organizaciji proizvajalcev mogoče finančno pomoč Unije dodeliti le, če se predloži dokaz o stroških, nastalih v zvezi z navedenim programom.

To pravilo ne izključuje upoštevanja stroškov, nastalih pri okoljskem ravnanju z embalažo, kadar navedene stroške neposredno nosijo distributerji, posredno pa organizacije proizvajalcev. Zahteva se namreč zgolj dokaz, da zadevne stroške neposredno ali posredno nosijo organizacije proizvajalcev.

(Glej točke 19, 20 in 22.)

2.      Namen ureditve Unije glede organizacij proizvajalcev je zagotoviti njihovo demokratično delovanje, in sicer na podlagi dveh načel. Člani organizacije proizvajalcev morajo nadzorovati svojo organizacijo in njene odločitve. Minimalno število članov organizacije proizvajalcev, ki se zahteva, je pet proizvajalcev in nobeden od teh članov načeloma ne more imeti več kot 20 % glasovalnih pravic.

3.      Da bi se zagotovilo demokratično delovanje organizacij proizvajalcev, je treba upoštevati identiteto fizičnih ali pravnih oseb, ki so lastnice kapitala članov organizacij proizvajalcev. Če takega preverjanja ne bi bilo, bi se lahko ista fizična ali pravna oseba, ki je večinska ali celo stoodstotna lastnica kapitala več članov organizacije proizvajalcev in ima tako nad temi člani, zlasti nad njihovimi odločitvami, nadzor, skrivala za navedenimi člani. V takih okoliščinah bi bilo mogoče zaobiti drugo zgoraj navedeno načelo, saj navidezno število članov organizacije proizvajalcev ne bi predstavljalo števila članov organizacije proizvajalcev, ki so resnično samostojni.

Poleg tega mora biti na podlagi določb člena 14(2), drugi stavek, Uredbe št. 1432/2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe št. 2200/96 glede pogojev za priznanje organizacij proizvajalcev in začasno priznanje skupin proizvajalcev povečanje maksimalnega odstotka 20 % glasovalnih pravic, ki jih ima en sam član, ki ga izvede država članica, sorazmerno z deležem prispevka tega člana k vrednosti tržene proizvodnje organizacije proizvajalcev. Zato mora država članica sprejeti potrebne ukrepe, da bi se onemogočilo, da ima en član v organizaciji proizvajalcev nadzor nad več kot 20 % glasovalnih pravic.

(Glej točke od 47 do 51, 53, 57 in 59.)