Tožba, vložena 7. januarja 2011 - Post Bank proti Svetu

(Zadeva T-13/11)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Post Bank (Teheran, Iran), (zastopnik: D. Luff, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlog tožeče stranke

Točka 34 dela B Priloge k Sklepu Sveta 2010/644/SZVP¹ z dne 25. oktobra 2010 in točka 40 dela B Priloge VIII k Uredbi Sveta (EU) št. 961/2010² z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu naj se razglasita za nični;

ugotovi naj se, da se člen 20(1)(b) Sklepa Sveta 2010/413/SZVP³ z dne 26. julija 2010 in člen 16(2) Uredbe Sveta št. 961/2010 ne uporabljata za tožečo stranko; in

Svetu naj se naloži plačilo stroškov tožeče stranke v tem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti točke 34 dela B Priloge k Sklepu Sveta 2010/644/SZVP z dne 25. oktobra 2010, točke 40 dela B Priloge VIII k Uredbi Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in člena 16(2) Uredbe Sveta št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 v delih, v katerih se nanašajo nanjo.

Tožeča stranka v utemeljitev svojih predlogov navaja naslednje tožbene razloge.

Prvič, tožeča stranka zatrjuje, da je sodišče pristojno za preizkus točke 34 dela B Priloge k Sklepu Sveta 2010/644/SZVP in točke 40 dela B Priloge VIII k Uredbi Sveta (EU) št. 961/2010, kot tudi odločbe z dne 28. oktobra 2010 in njihove skladnosti s temeljnimi načeli Evropskega prava.

Dodaja, da so posebni razlogi za uvrstitev tožeče stranke na seznam napačni, ter da pogojem iz člena 20(1)(b) Sklepa Sveta 2010/413/SZVP in člena 16(2) in 26 Uredbe Sveta št. 961/2010 ni zadoščeno. Te določbe se torej ne morejo uporabljati za tožečo stranko. Svet je očitno napačno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil pravo. Zato bi bilo treba točko 34 dela B Priloge k Sklepu Sveta 2010/644/SZVP z dne 25. oktobra 2010 in točko 40 dela B Priloge VIII k Uredbi Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 razglasiti za nični.

Tožeča stranka v utemeljitev te tožbe še navaja, da ji je z Uredbo in Sklepom iz leta 2010 kršena pravica do obrambe in zlasti pravica do poštenega sojenja, saj ni prejela nobenega dokaza ali dokumenta, ki bi potrdil trditve Sveta, in ker so trditve v Uredbi in Sklepu iz leta 2010 zelo ohlapne, nejasne in nanje ni mogla odgovoriti.

Dalje člen 24(3) Sklepa Sveta 2010/413/SZVP zahteva, da Svet o svoji odločitvi pošlje obvestilo, v katerem mora navesti razloge za umestitev na seznam, medtem ko člen 24(4) omogoča revizijo takšne odločitve, če so nanjo podane pripombe. Svet je kršil obe navedeni določbi. Ker je člen 24(3) in (4) Sklepa Sveta 2010/413/SZVP ponovljen v členu 36(3) in (4) Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010, je s tem podana tudi kršitev slednjega.

Tožeča stranka tudi zatrjuje, da je Svet pri oceni njenega položaja kršil načelo dobrega upravljanja.

Poleg tega je Svet pri oceni položaja tožeče stranke kršil načelo legitimnih pričakovanj.

Tožeča stranka ravno tako trdi, da je Svet kršil njeno lastninsko pravico in načelo sorazmernosti. Za člen 20(1)(b) Sklepa Sveta 2010/413/SZVP in člen 16(2) Uredbe Sveta št. 961/2010 bi bilo treba ugotoviti, da se ne uporabljata za tožečo stranko.

Tožeča stranka poleg tega trdi, da Uredba Sveta št. 961/2010 krši člen 215(2) in (3) PDEU, ki je pravna podlaga zanjo, kot tudi člen 40 PEU.

Končno, tožeča stranka trdi, da sta bili s sprejetjem Uredbe in Sklepa iz leta 2010 kršeni načeli enakosti in nediskriminacije.

____________

¹ - Sklep Sveta 2010/644/SZVP z dne 25. oktobra 2010 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL 2010, L 281, str. 81).

² - Uredba Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 (UL 2010, L 281, str. 1).

³ - Sklep Sveta z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL 2010, L 195, str. 39).