Language of document : ECLI:EU:T:2021:91

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deseti razširjeni senat)

z dne 17. februarja 2021(*)

„Državne pomoči – Trg zračnega prevoza na Švedskem, s Švedske in na Švedsko – Jamstva za posojila v podporo letalskim družbam v okviru pandemije COVID-19 – Sklep o nenasprotovanju – Časovna omejitev ukrepov državne pomoči – Ukrep za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice – Svoboda opravljanja storitev – Enako obravnavanje – Sorazmernost – Merilo imetništva licence, ki so jo izdali švedski organi – Neobstoj tehtanja pozitivnih učinkov pomoči in njenih negativnih učinkov na trgovinske pogoje in na ohranjanje neizkrivljene konkurence – Člen 107(3)(b) PDEU – Ratio legis – Obveznost obrazložitve“

V zadevi T‑238/20,

Ryanair DAC, s sedežem v Swordsu (Irska), ki jo zastopajo E. Vahida, F.-C. Laprévote, S. Rating in I.-G. Metaxas-Maranghidis, odvetniki,

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopajo L. Flynn, S. Noë in F. Tomat, agenti,

tožena stranka,

ob intervenciji

Francoske republike, ki jo zastopajo E. de Moustier, C. Mosser, A. Daniel in P. Dodeller, agenti,

in

Kraljevine Švedske, ki jo zastopajo C. Meyer-Seitz, H. Eklinder, A. Runeskjöld, M. Salborn Hodgson, H. Shev, R. Shahsavan Eriksson in J. Lundberg, agenti,

intervenientki,

zaradi tožbe na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2020) 2366 final z dne 11. aprila 2020 v zvezi z državno pomočjo SA.56812 Švedska – COVID-19: Shema jamstev za posojila letalskim družbam,

SPLOŠNO SODIŠČE (deseti razširjeni senat),

v sestavi M. van der Woude, predsednik, A. Kornezov, E. Buttigieg (poročevalec), sodnika, K. Kowalik-Bańczyk, sodnica, in G. Hesse, sodnik,

sodna tajnica: S. Spyropoulos, administratorka,

na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne 22. septembra 2020

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Kraljevina Švedska je 3. aprila 2020 Evropski komisiji v skladu s členom 108(3) PDEU priglasila ukrep pomoči v obliki sheme jamstev za posojila nekaterim letalskim družbam (v nadaljevanju: zadevna shema pomoči). Cilj zadevne sheme pomoči je letalskim družbam, ki imajo licenco, ki jo je izdala ta država članica (v nadaljevanju: švedska licenca), in so pomembne za povezljivost te države članice, zagotoviti zadostno likvidnost za preprečitev, da bi motnje, ki jih povzroča pandemija COVID-19, ogrozile njihovo sposobnost preživetja, in za ohranitev neprekinjene gospodarske dejavnosti med trenutno krizo in po njej. Upravičenci zadevne sheme pomoči so vse letalske družbe, ki so 1. januarja 2020 imele švedsko licenco za opravljanje poslovnih dejavnosti na področju letalstva na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL 2008, L 293, str. 3), razen letalskih družb, katerih glavna dejavnost je opravljanje nerednih storitev zračnega prevoza potnikov. Najvišji znesek posojil, zajamčenih v okviru te sheme, je 5 milijard švedskih kron (SEK), jamstvo pa se nanaša na posojila za naložbe in posojila za obratni kapital in je bilo dodeljeno najkasneje do 31. decembra 2020 ter za največ šest let.

2        Komisija je 11. aprila 2020 sprejela Sklep C(2020) 2366 final v zvezi z državno pomočjo SA.56812 Švedska – COVID-19: Shema jamstev za posojila letalskim družbam (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je po ugotovitvi, da zadevni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, preučila združljivost tega ukrepa z notranjim trgom glede na svoje sporočilo z dne 19. marca 2020, naslovljeno „Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19“ (UL 2020, C 91 I, str. 1) in spremenjeno 3. aprila 2020 (UL 2020, C 112, str. 1) (v nadaljevanju: začasni okvir).

3        Komisija je v zvezi s tem, prvič, menila, da imajo upravičene letalske družbe v skladu z Uredbo št. 1008/2008 „sedež podjetja“ (glej točko 26 spodaj) na Švedskem in da njihov finančni položaj redno nadzira nacionalni organ, pristojen za izdajo licenc. Poleg tega naj bi lahko opravljanje rednih prevozov potnikov s strani upravičencev zadevnega ukrepa imelo pomembno vlogo pri povezljivosti države. Zato naj bi bila merila upravičenosti do ukrepa upoštevna za določitev letalskih družb, ki so povezane s Švedsko in imajo vlogo pri zagotavljanju njene povezljivosti v skladu s ciljem zadevne sheme pomoči. Drugič, štela je, da je navedena shema potrebna, primerna in sorazmerna za odpravljanje resne motnje v švedskem gospodarstvu in da izpolnjuje vse upoštevne pogoje iz točke 3.2 začasnega okvira, naslovljene „Pomoč v obliki poroštev za posojila“. Zato je ugotovila, da je zadevna shema pomoči združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) PDEU, in ji posledično ni nasprotovala.

 Postopek in predlogi strank

4        Tožeča stranka je 1. maja 2020 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.

5        Tožeča stranka je z vlogo, ki je v sodno tajništvo Splošnega sodišča prispela istega dne, predlagala, naj se ta tožba obravnava po hitrem postopku v skladu s členoma 151 in 152 Poslovnika Splošnega sodišča. Splošno sodišče (deseti senat) je s sklepom z dne 27. maja 2020 predlogu za obravnavanje po hitrem postopku ugodilo.

6        Komisija je 15. junija 2020 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila odgovor na tožbo.

7        Tožeča stranka je na podlagi člena 106(2) Poslovnika 22. junija 2020 vložila obrazložen predlog za obravnavo.

8        Splošno sodišče je na predlog desetega senata na podlagi člena 28 Poslovnika odločilo, da zadevo predodeli razširjenemu senatu.

9        Splošno sodišče je 20. julija 2020 v okviru ukrepa procesnega vodstva v smislu člena 89 Poslovnika tožečo stranko pozvalo, naj pisno odgovori na dve vprašanji. Tožeča stranka je to zahtevo izpolnila v roku.

10      Francoska republika je 20. julija 2020 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predlog za intervencijo v tej zadevi v podporo predlogom Komisije. Tožeča stranka je 28. julija 2020 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča v skladu s členom 144(7) Poslovnika predlagala, naj se nekateri podatki v zvezi s številom rezervacij in pričakovanim številom potnikov, vsebovani v tožbi, skrajšani različici tožbe in njunih prilogah, ne pošljejo Francoski republiki. Zato je priložila nezaupno različico tožbe, skrajšane različice tožbe in njunih prilog.

11      Tožeča stranka je 5. avgusta 2020 v odgovor na ukrep procesnega vodstva, naveden v točki 9 zgoraj, potrdila, da umika točke od 66 do 76 tožbe, navedene v tretjem poddelu drugega dela prvega tožbenega razloga, in točke od 110 do 114 tožbe, navedene v drugem delu tretjega tožbenega razloga.

12      Predsednik desetega razširjenega senata Splošnega sodišča je s sklepom z istega dne dovolil intervencijo Francoske republike in posredovanje tožbe, skrajšane različice tožbe in njunih prilog začasno omejil na nezaupne različice, ki jih je predložila tožeča stranka, dokler Francoska republika ne predloži morebitnih stališč glede predloga za zaupno obravnavanje.

13      Francoski republiki je bila z ukrepom procesnega vodstva z dne 6. avgusta 2020 na podlagi člena 154(3) Poslovnika dovoljena vložitev intervencijske vloge.

14      Kraljevina Švedska je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 11. avgusta 2020 vložila predlog za intervencijo v tem postopku v podporo predlogom Komisije. Tožeča stranka je 17. avgusta 2020 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča v skladu s členom 144(7) Poslovnika predlagala, naj se podatki iz točke 10 zgoraj ne pošljejo Kraljevini Švedski.

15      Predsednik desetega razširjenega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 21. avgusta 2020 dovolil intervencijo Kraljevine Švedske in posredovanje tožbe, skrajšane različice tožbe in njunih prilog začasno omejil na nezaupne različice, ki jih je predložila tožeča stranka, dokler Kraljevina Švedska ne predloži morebitnih stališč glede predloga za zaupno obravnavanje. Kraljevini Švedski je bila z ukrepom procesnega vodstva z istega dne na podlagi člena 154(3) Poslovnika dovoljena vložitev intervencijske vloge.

16      Francoska republika je istega dne v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila intervencijsko vlogo, ne da bi ugovarjala predlogu tožeče stranke za zaupno obravnavanje.

17      Kraljevina Švedska je 7. septembra 2020 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila intervencijsko vlogo, v kateri prav tako ni ugovarjala predlogu tožeče stranke za zaupno obravnavanje.

18      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijani sklep razglasi za ničen;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

19      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne kot neutemeljeno;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

20      Francoska republika predlaga, naj se tožba v delu, v katerem se z njo izpodbija utemeljenost presoje pomoči, razglasi za nedopustno, v preostalem pa zavrne. Podredno predlaga, naj se tožba v celoti zavrne.

21      Kraljevina Švedska tako kot Komisija predlaga, naj se tožba zavrne kot neutemeljena.

 Pravo

22      Opozoriti je treba, da lahko sodišče Evropske unije glede na okoliščine posameznega primera presoja, ali učinkovito izvajanje sodne oblasti upravičuje meritorno zavrnitev tožbe, ne da bi bilo treba prej odločati o ugovoru nedopustnosti (glej v tem smislu sodbi z dne 26. februarja 2002, Svet/Boehringer, C‑23/00 P, EU:C:2002:118, točki 51 in 52, ter z dne 14. septembra 2016, Trajektna luka Split/Komisija, T‑57/15, neobjavljena, EU:T:2016:470, točka 84). Zato je treba zlasti ob upoštevanju preudarkov, ki so vodili do odobritve hitrega obravnavanja tega postopka, in pomena, ki ga ima hiter odgovor glede utemeljenosti tako za tožečo stranko kot za Komisijo, Francosko republiko in Kraljevino Švedsko, najprej preučiti utemeljenost tožbe, ne da bi bilo predhodno odločeno o njeni dopustnosti.

23      Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge. Prvi tožbeni razlog se v bistvu nanaša na kršitev načel prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva in svobode opravljanja storitev, drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti tehtanja pozitivnih učinkov pomoči in njenih negativnih učinkov na trgovinske pogoje in na ohranjanje neizkrivljene konkurence, tretji tožbeni razlog se v bistvu nanaša na kršitev postopkovnih pravic, ki izhajajo iz člena 108(2) PDEU, četrti tožbeni razlog pa na kršitev obveznosti obrazložitve.

 Prvi tožbeni razlog: kršitev načel prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva in svobode opravljanja storitev

24      Prvi tožbeni razlog je v bistvu sestavljen iz štirih delov, od katerih se prvi nanaša na to, da se z zadevno shemo pomoči diskriminira na podlagi državljanstva, drugi na to, da ta shema ni niti potrebna niti sorazmerna za uresničitev cilja, ki je določen zanjo, tretji na to, da se z njo omejuje svoboda opravljanja storitev, in četrti na to, da taka omejitev ni utemeljena.

 Prva dva dela prvega tožbenega razloga: z zadevno shemo pomoči se diskriminira na podlagi državljanstva in ni niti potrebna niti sorazmerna za uresničitev cilja, ki je določen zanjo

25      V obravnavanem primeru, prvič, zadevna shema pomoči pomeni dodelitev državnega jamstva ob najetju posojila pri bančnih ustanovah letalskim družbam, ki so 1. januarja 2020 imele švedsko licenco, razen tistim, katerih glavna dejavnost je opravljanje čarterskih letov, kar pomeni, da imajo na Švedskem „sedež podjetja“ (glej točko 26 spodaj). Ta shema je časovno (do 31. decembra 2020) in zneskovno (5 milijarde SEK) omejena. Kot izhaja iz točke 1 zgoraj, se izraz „švedska licenca“ nanaša na licenco, ki so jo švedski organi izdali na podlagi člena 3 Uredbe št. 1008/2008. Zato je treba najprej zavrniti trditev tožeče stranke iz točke 57 tožbe, da je Komisija z izrazom „švedska licenca“ uporabila pojem, ki ni povezan s pravom Evropske unije.

26      Drugič, v skladu s členom 2, točka 26, Uredbe 1008/2008 je „sedež podjetja“ opredeljen kot glavna uprava ali registrirani sedež letalskega prevoznika Unije v državi članici, v kateri se izvajajo glavne finančne naloge in operativni nadzor letalskega prevoznika Unije, vključno z upravljanjem stalne plovnosti. Pojem sedeža podjetja v praksi ustreza statutarnemu sedežu navedenega prevoznika (glej v tem smislu sodbo z dne 18. marca 2014, International Jet Management, C‑628/11, EU:C:2014:171, točka 66). Zato je res, kot trdi tožeča stranka, da navedena uredba za določeno pravno osebo dovoljuje ustanovitev le enega samega sedeža podjetja in posledično, da organi države članice, na ozemlju katere je ta sedež podjetja, izdajo le eno licenco. Vendar lahko letalska družba, kot pravilno trdi Kraljevina Švedska v intervencijski vlogi, z ustanovitvijo več različnih ločenih pravnih oseb, na primer odvisnih družb, pridobi tudi več licenc.

27      Tretjič, ugotoviti je treba, da je eno od meril za upravičenost do zadevne sheme pomoči imetništvo švedske licence 1. januarja 2020, to je pred priznanjem pandemije COVID-19. Iz tega nujno izhaja – ker je pridobitev licence od švedskih organov pogojena s tem, da ima letalska družba sedež podjetja na Švedskem – da je moral biti ta sedež ob upoštevanju rokov za pridobitev licence tam ustanovljen najpozneje nekaj časa pred koncem leta 2019. Zato na zakonitost zadevne sheme pomoči ne vpliva, kot trdi Komisija, da ima letalska družba možnost, da s prenosom kraja sedeža podjetja pridobi licenco od druge države članice. Tožeča stranka v točkah 53 in 54 tožbe tudi ne more trditi, da je Komisija s tem, da je tako trditev navedla v dopisu z dne 22. aprila 2020, ki ji ga je poslala, nameravala spodbujati kakršno koli dirko za subvencije.

28      Po teh pojasnilih je treba poudariti, da se v skladu s členom 107(3)(b) PDEU kot združljiva z notranjim trgom med drugim lahko šteje pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice.

29      Opozoriti je treba, da v skladu s sodno prakso iz splošne sistematike Pogodbe izhaja, da postopek iz člena 108 PDEU ne sme nikoli privesti do izida, ki bi bil v nasprotju s posameznimi določbami Pogodbe. Zato Komisija državne pomoči, ki z nekaterimi podrobnimi pravili krši druge določbe Pogodbe, ne more razglasiti za združljivo z notranjim trgom. Komisija prav tako ne more razglasiti za združljivo z notranjim trgom državne pomoči, ki z nekaterimi podrobnimi pravili krši splošna načela prava Unije, na primer načelo enakega obravnavanja (sodba z dne 15. aprila 2008, Nuova Agricast, C‑390/06, EU:C:2008:224, točki 50 in 51).

30      V obravnavani zadevi je treba na eni strani ugotoviti, da eno od meril za upravičenost, in sicer imetništvo švedske licence, povzroči različno obravnavanje letalskih družb, ki imajo sedež podjetja na Švedskem in so lahko upravičene do posojila, za katero jamči država, in letalskih družb, ki imajo sedež v drugi državi članici ter delujejo na Švedskem, na Švedsko in iz Švedske v okviru svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja, ki ne morejo zahtevati tega posojila.

31      Ob predpostavki, da je to različno obravnavanje, kot trdi tožeča stranka, mogoče izenačiti z diskriminacijo v smislu člena 18, prvi odstavek, PDEU, je treba poudariti, da je v skladu s to določbo prepovedana vsakršna diskriminacija glede na državljanstvo, kjer se uporabljata Pogodbi in „brez poseganja v njune posebne določbe“. Zato je treba preveriti, ali je to različno obravnavanje dovoljeno glede na člen 107(3)(b) PDEU, ki je pravna podlaga izpodbijanega sklepa. Ta preizkus na eni strani zahteva, da cilj zadevne sheme pomoči izpolnjuje zahteve iz zadnjenavedene določbe, in na drugi, da podrobna pravila za dodelitev pomoči ne presegajo tega, kar je potrebno za dosego tega cilja.

32      Na prvem mestu je treba v zvezi s ciljem zadevne sheme pomoči opozoriti, da je Kraljevina Švedska ta ukrep utemeljila s členom 107(3)(b) PDEU (točka 9 izpodbijanega sklepa). Cilj navedene sheme je torej z zagotavljanjem povezljivosti Švedske odpraviti resne motnje v švedskem gospodarstvu, ki jih povzroča pandemija COVID-19, kot je razvidno iz točk 41 in 42 izpodbijanega sklepa, kar ustreza enemu od primerov iz člena 107(3)(b) PDEU. Zadevna shema pomoči zagotavlja, kot je razvidno iz točk 8 in 43 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da imajo letalske družbe, „ki imajo švedsko licenco in so pomembne za zagotavljanje povezljivosti Švedske“, zadostna likvidna sredstva, pri čemer so navedene letalske družbe, „ki so povezane s Švedsko in imajo vlogo pri zagotavljanju njene povezljivosti“, sicer res opredeljene z imetništvom švedske licence, vendar tudi – kot pravilno trdita Komisija in Kraljevina Švedska – s tem, da opravljajo redne lete na Švedskem, na Švedsko in s Švedske. Letalske družbe, ki kot glavno dejavnost opravljajo čarterske, torej nenačrtovane lete, namreč niso upravičene do zadevne sheme pomoči, tudi če bi imele švedsko licenco.

33      Ugotoviti je treba, da ker je obstoj resnih motenj v švedskem gospodarstvu zaradi pandemije COVID-19 in njenih pomembnih negativnih učinkov na letalski sektor na Švedskem in s tem na letalsko pokritost ozemlja te države članice v izpodbijanem sklepu pravno zadostno dokazan, cilj zadevne sheme pomoči izpolnjuje pogoje iz člena 107(3)(b) PDEU.

34      Na drugem mestu je treba v zvezi s preučitvijo, ali podrobna pravila za dodelitev pomoči ne presegajo tega, kar je potrebno za uresničitev cilja zadevne sheme pomoči in za izpolnitev pogojev, določenih v členu 107(3)(b) PDEU, navesti te preudarke.

35      Poudariti je treba, da podrobna pravila zadevne sheme pomoči pomenijo dodelitev državnega jamstva, ki upravičenim družbam omogoča, da z najemom posojila pri bančnih institucijah premostijo likvidnostno krizo, nastalo zaradi posledic pandemije COVID-19 za švedski letalski promet. Ta bančna posojila z državnim jamstvom se lahko sklenejo za največ šest let (točka 24 izpodbijanega sklepa). Zadevna shema pomoči je bila sprejeta na podlagi točke 3.2 začasnega okvira, naslovljene „Pomoč v obliki poroštev za posojila“.

36      V zvezi s tem je treba opozoriti, da točka 5 začasnega okvira določa:

„Banke in drugi finančni posredniki imajo ključno vlogo pri obravnavanju učinkov izbruha COVID-19, tako da ohranjajo tok kreditov v gospodarstvo. Če se bo tok kreditov preveč zmanjšal, bo gospodarska dejavnost močno upadla, saj bodo podjetja s težavo plačevala svoje dobavitelje in zaposlene. Glede na navedeno je primerno, da lahko države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo kreditne institucije in druge finančne posrednike spodbudile k temu, da še naprej opravljajo svojo vlogo in še naprej podpirajo gospodarske aktivnosti v EU.“

37      Zato je Kraljevina Švedska s sprejetjem zadevne sheme pomoči nameravala v skladu s točko 5 začasnega okvira sprejeti spodbujevalni ukrep za bančni sektor z izdajo državnega jamstva za nova posojila, ki jih je bilo mogoče skleniti do 31. decembra 2020 (točka 14 izpodbijanega sklepa).

38      Tožeča stranka v točkah 58 in 82 tožbe trdi, da v izpodbijanem sklepu ni dokazano, da je treba pomoč dodeliti na podlagi imetništva operativne licence Unije, ki so jo izdali švedski organi.

39      Te trditve ni mogoče sprejeti.

40      Prvič, glede primernosti zadevne sheme pomoči, je ob upoštevanju, da se ta shema kaže v obliki državnih jamstev, na podlagi katerih lahko bančne institucije odobrijo posojila za največ šest let, naravno, da želi zadevna država članica zagotoviti stabilno prisotnost letalskih družb, ki so upravičene do jamstva, da bodo lahko na švedskem ozemlju prisotne za poplačilo odobrenih posojil, tako da se bo državno jamstvo čim manj uveljavljalo. Merilo imetništva švedske licence pa, ker zahteva, da imajo letalske družbe sedež podjetja na švedskem ozemlju, omogoča zagotovitev določene stabilnosti prisotnosti teh družb, vsaj administrativne in finančne, tako da lahko organi države članice, ki pomoč dodeli, nadzirajo, kako jo upravičenci porabljajo, kar pa ne bi veljalo, če bi Kraljevina Švedska sprejela drugo merilo, ki bi omogočalo, da so upravičene letalske družbe, ki, podobno kot tožeča stranka, na švedskem ozemlju delujejo le kot ponudniki storitev, ker se lahko ponujanje storitev po definiciji prekine v zelo kratkem roku, če že ne takoj.

41      Drugič, ta podrobna pravila za dodelitev pomoči odražajo možnost in obveznost švedskih organov, da izvajajo finančni nadzor nad upravičenci. Taka možnost in taka obveznost pa obstajata le za letalske družbe, ki imajo švedsko licenco, saj so v skladu z obveznostmi, ki izhajajo zlasti iz člena 5 in člena 8(2) Uredbe št. 1008/2008, za nadzor njihovega finančnega položaja pristojni samo švedski organi, kot je navedeno v točki 43 izpodbijanega sklepa. Nasprotno pa švedski organi na podlagi navedene uredbe nikakor niso pristojni za nadzor finančnega položaja letalskih družb, ki nimajo švedske licence.

42      Tretjič, čeprav je res, da je Sodišče štelo, da v praksi pojem sedeža podjetja ustreza pojmu statutarnega sedeža (glej točko 26 zgoraj) in da se lahko statutarni sedež spremeni razmeroma hitro, ni mogoče spregledati, da člen 2, točka 26, Uredbe št. 1008/2008 vsebuje druga pojasnila, zlasti to, da je treba stalno plovnost upravljati iz kraja sedeža podjetja, torej v obravnavanem primeru na Švedskem. Ta ugotovitev je potrjena s členom 5 (o finančnih pogojih za izdajo operativne licence), členom 7 (o dokazilu o dobrem imenu) ali členom 8 (o veljavnosti operativnih licenc) Uredbe št. 1008/2008. S temi določbami se vzpostavljajo vzajemne zakonite obveznosti med letalskimi družbami, ki imajo švedsko licenco, in švedskimi organi ter tako posebna in stabilna povezava med njimi, ki ustrezno izpolnjuje pogoje iz člena 107(3)(b) PDEU, v skladu s katerimi mora pomoč odpravljati resno motnjo v gospodarstvu zadevne države članice. Poleg tega izguba te povezave z zadevno državo članico, ki bi jo pomenil prenos sedeža podjetja v drugo državo članico, ne more biti omejena zgolj na spremembo statutarnega sedeža, ker mora letalska družba, kot tožeča stranka sama navaja v točki 54 tožbe, v zadnjenavedeni državi izvesti tudi vse upravne postopke, da bi pridobila novo operativno licenco, in izpolniti vse pogoje, ki so potrebni za to, pri čemer je priznanje kraja njenega novega sedeža podjetja le eden od elementov.

43      Gotovo je torej, da se je Kraljevina Švedska s tem, da je sprejela to merilo v povezavi z merilom neobstoja upravičenosti letalskih družb, ki opravljajo čarterske lete, v bistvu poskušala prepričati o obstoju trajne povezave med letalskimi družbami, ki so upravičene do jamstva, in njo, kar pomeni, da obstaja pomemben pravni subjekt, in sicer sedež podjetja teh družb, na njenem ozemlju, ki ne bi obstajal pri družbah, ki delujejo na podlagi licence, ki jo je izdala druga država članica, ker zadnjenavedene družbe ne spadajo pod finančni nadzor in nadzor nad dobrim imenom švedskih organov v smislu Uredbe št. 1008/2008 in ker v njihovem primeru ne obstaja ta vzajemna stabilna in posebna povezava, ki obstaja med njo in letalskimi družbami, ki imajo operativno licenco, ki jo je izdala ona.

44      Zato je z omejitvijo pomoči zgolj na letalske družbe, ki imajo švedsko licenco, ob izključitvi letalskih družb, ki opravljajo čarterske lete, zaradi stabilnih in vzajemnih povezav, ki prvonavedene družbe povezujejo s švedskim gospodarstvom, zadevna shema pomoči primerna za dosego cilja odpravljanja resne motnje v gospodarstvu te države članice.

45      Četrtič, v zvezi s sorazmernostjo zadevne sheme pomoči je treba ugotoviti, da je za zagotovitev povezljivosti Švedske dvojna zahteva glede švedske licence in pokritosti švedskega ozemlja z rednimi leti najprimernejša za zagotovitev trajnosti prisotnosti letalske družbe na navedenem ozemlju, saj se s to licenco zagotovi, da bo ta družba imela sedež podjetja na navedenem ozemlju in da bo ob upoštevanju rednih letalskih povezav, navedenih zgoraj, ta tudi ostal na tem ozemlju. Čeprav je teoretično res, kot trdi tožeča stranka, da to, da ima letalska družba sedež podjetja na ozemlju neke države članice, ne sovpada nujno z močno poslovno prisotnostjo na navedenem ozemlju, je na eni strani očitno, da ta prisotnost ustreza kraju sprejemanja upravnih in finančnih odločitev, kar je v obravnavanem primeru posebej pomembno za zagotovitev, da povezljivost Švedske ne bo prekinjena z enega dne na drugega, in na drugi, da upravičene letalske družbe kot celota večinsko prispevajo k redni pokritosti Švedske tako na področju prevoza blaga kot prevoza potnikov, kar ustreza cilju zagotavljanja povezljivosti Švedske, pa naj gre – kljub trditvam tožeče stranke v zvezi s tem – za letalske povezave na Švedskem, s Švedske ali na Švedsko.

46      Iz elementov, ki jih je Kraljevina Švedska predložila ob priglasitvi zadevne sheme pomoči in na katere je bilo opozorjeno v točki 33 odgovora na tožbo, je tako razvidno, da so letalske družbe, ki imajo švedsko licenco, leta 2019 zagotavljale 98 % notranjega prevoza potnikov in 84 % notranjega prevoza tovora, kar je ključni podatek glede na zemljepisni obseg in položaj te države članice. Operaterji s švedsko licenco so leta 2019 imeli 49 % delež v letalskem prometu potnikov znotraj Unije na Švedsko in s Švedske. Delež teh operaterjev v letalskem prometu potnikov zunaj Unije na Švedsko in s Švedske pa je bil manjši, in sicer 35 % leta 2019. Ob upoštevanju raznolikosti zadevnih situacij (prevoz potnikov in blaga ter tako notranje kot zunanje pokritosti ozemlja) in želje po zagotovitvi obstoja trajne vezi s švedskim ozemljem je treba ugotoviti, da Komisija ni storila napake pri presoji s tem, da je menila, da zadevna shema pomoči ne presega tega, kar je potrebno za dosego cilja švedskih organov, ki je postal ključen, saj je konec marca 2020 ta država članica zabeležila 93‑odstotni padec zračnega potniškega prometa na treh glavnih švedskih letališčih.

47      Poleg tega, kot je bilo opozorjeno v točki 32 zgoraj, je treba ponovno poudariti, da zadevna shema pomoči ne koristi podjetjem, ki imajo švedsko licenco in katerih glavna dejavnost je opravljanje čarterskih letov, ker nenačrtovani leti ne morejo zagotavljati enake časovne povezljivosti švedskega ozemlja, saj so po definiciji neredni in zato manj predvidljivi za zadevno državo članico.

48      V zvezi s tem je trditev, ki jo tožeča stranka navaja v točki 55 tožbe – in sicer, da so letalske družbe, ki imajo operativno licenco, ki jo je izdala druga država članica, pogosto v lasti državljanov držav članic, ki niso Kraljevina Švedska, da jih pogosto taki državljani upravljajo ter da ravno tako take državljane zaposlujejo, podobno kot tožeča stranka – tudi če se predpostavi, da je dokazana, povsem vezana na okoliščine in mora ostati brez vpliva na potrebnost zadevne sheme pomoči, zlasti glede na merila, ki jih določa, med katerimi je merilo švedske licence. Dodati je treba, da je to trditev mogoče zlahka uveljavljati proti tožeči stranki, saj lahko kapital družb, ki imajo švedsko licenco, pripada pravnim ali fizičnim osebam, ki imajo sedež ali prebivališče v različnih državah članicah, ki niso Kraljevina Švedska, ali pa so državljani teh drugih držav članic.

49      Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da tožeča stranka napačno trdi, da je, ker je njen sedež podjetja na Irskem, ker ima na švedskem trgu pomemben delež v višini približno 5 %, ker je na tem trgu četrta letalska družba in zagotavlja povezljivost Švedske od leta 1997, Komisija storila napako pri presoji s tem, da je trdila, da je obveznost za upravičence iz navedene sheme, da je njihov sedež podjetja na Švedskem, upoštevna za dosego tega cilja in za določitev letalskih družb, ki so „pomembne za zagotavljanje povezljivosti Švedske“. Tožeča stranka namreč s to trditvijo ne upošteva cilja odpravljanja resne motnje v švedskem gospodarstvu in ne omeni, da povezljivost Švedske ni zagotovljena le z zračnim prevozom potnikov na eni strani in s prevozom, ki ni znotraj Švedske, na drugi, ampak tudi z zračnim prevozom blaga in zračnim prevozom potnikov v notranjem prometu.

50      Poleg tega ni mogoče spregledati časovnega vidika, ki je neločljivo povezan s ciljem, ki mu sledi zadevna shema pomoči. Čeprav je res, da je tožeča stranka pred sprejetjem navedene sheme oprijemljivo prispevala k povezljivosti Švedske, tudi če je bil ta prispevek precej omejen, saj je bil njen tržni delež v letalskem prevozu potnikov glede Švedske približno 5‑odstoten, je treba opozoriti, da je dodelitev javnih sredstev v okviru člena 107(3)(b) PDEU pogojena s tem, da se s pomočjo, ki jo, čeprav je v težavah, zagotovi zadevna država članica, lahko odpravijo motnje v njenem gospodarstvu, kar zahteva celostno upoštevanje položaja letalskih družb, ki lahko omogočijo obnovo navedenega gospodarstva in zlasti prispevajo k povezljivosti Švedske, zaradi česar je merilo stabilne povezave z ozemljem navedene države povsem upoštevno. Ob zavedanju, da sredstva, ki jih lahko dodeli zadevna država članica, niso neskončna in morajo torej biti namenjena prednostnim nalogam, ni mogoče zanemariti, da je morala navedena država članica upoštevati letalske družbe, ki – čeprav so manjše kot tožeča stranka in zaradi tega prevažajo manj potnikov in ustvarijo manjši promet – so osredotočene na notranjo pokritost švedskega ozemlja, kar je bilo ob upoštevanju posebnosti švedskega ozemlja in izjemnega obdobja, ki ga je zaznamovala pandemija, še bolj ključnega pomena. V nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, torej z vidika cilja zadevne sheme pomoči ni v nasprotju z načelom sorazmernosti, da je bila letalskim družbam, ki imajo na celotnem trgu zračnega prevoza potnikov v zvezi s Švedsko manjši tržni delež od njenega, dovoljena upravičenost do navedene sheme, zlasti kadar so te družbe posebej pomembne za povezljivost te države, kot so letalske družbe, ki so manjše od nje in opravljajo lete s posebnim, na primer zdravstvenim ali reševalnim namenom, kot je bilo poudarjeno v točki 15 izpodbijanega sklepa.

51      Poleg tega ni Kraljevini Švedski nič zagotavljalo, da bi se prispevek letalske družbe, ki ni osredotočena na notranji letalski prevoz potnikov in katere sedež podjetja ni na njenem ozemlju, k povezljivosti te države ohranil po krizi, ob predpostavki, da bi ji bilo državno jamstvo dodeljeno. Tak primer je položaj tožeče stranke ob sprejetju izpodbijanega sklepa. Iz elementov spisa je namreč razvidno, da se je tržni delež tožeče stranke nenehno zmanjševal, in sicer z 11,8 % na 5 %, in da je nameravala svojo fizično prisotnost na švedskem ozemlju zmanjšati na eno samo bazo v Göteborgu, ki v skladu s točko 14 tožbe šteje le eno letalo. Komisija zato ni storila napake pri presoji.

52      V zvezi z domnevno kršitvijo načela sorazmernosti tožeča stranka del svojih trditev opira na hipotezo o alternativni shemi pomoči, ki bi temeljila na tržnih deležih posameznih letalskih družb. Na obravnavi je navedla še druga mogoča merila, kot je število prepeljanih potnikov ali poti.

53      Vendar se v skladu s sodno prakso Komisiji ni treba abstraktno izreči o vseh alternativnih ukrepih, ki bi jih bilo mogoče predvideti, saj čeprav mora zadevna država članica podrobno navesti razloge za sprejetje zadevne sheme pomoči, zlasti glede sprejetih meril za upravičenost, ji ni treba pozitivno dokazati, da noben drug, po definiciji hipotetičen ukrep ne bi mogel omogočiti boljše zagotovitve zastavljenega cilja. Če za navedeno državo članico taka obveznost ne velja, tožeča stranka od Splošnega sodišča ne more utemeljeno zahtevati, naj Komisiji naloži, da pri tej nalogi normativnega pregleda nadomesti nacionalne organe, da bi preučila vse mogoče alternativne ukrepe (glej v tem smislu sodbo z dne 6. maja 2019, Scor/Komisija, T‑135/17, neobjavljena, EU:T:2019:287, točka 94 in navedena sodna praksa).

54      Vsekakor je treba poudariti, da iz razlogov, navedenih zgoraj v točkah od 40 do 44, razširitev zadevne sheme pomoči na družbe, ki nimajo sedeža na Švedskem, ne bi omogočila uresničitve cilja navedene sheme, ker, kot je bilo poudarjeno zgoraj v točki 49, zahteva po upoštevanju zračnega prevoza v zvezi s Švedsko v njegovi celoti, raznolikosti in trajanju ne bi bila zagotovljena enako dobro s sprejetjem meril, ki jih je predlagala tožeča stranka, zaradi česar jih Komisija pravilno ni odobrila.

55      Zato je treba trditve tožeče stranke v zvezi z neobstojem primernosti in sorazmernosti zadevne sheme pomoči zavrniti, ne da bi bilo treba odločiti o dopustnosti prilog A.3.1 in A.3.2 k tožbi, ki vsebujeta poročila strokovnjakov tožeče stranke, ki jih Komisija izpodbija.

56      Komisija je tako v izpodbijanem sklepu odobrila shemo pomoči, ki je dejansko namenjena odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice in v podrobnih pravilih za dodelitev ne presega tistega, kar je potrebno za dosego cilja navedene sheme. Zato je treba glede na načela, na katera je bilo opozorjeno v točki 31 zgoraj, ugotoviti, da posledice, ki jih ima navedena shema, ker so švedski organi njeno področje uporabe omejili na letalske družbe, ki imajo na eni strani švedsko licenco in katerih glavna dejavnost na drugi ni opravljanje čarterskih letov, niso v nasprotju s členom 18, prvi odstavek, PDEU zgolj zato, ker daje prednost letalskim družbam, ki imajo sedež podjetja na švedskem ozemlju in katerih glavna dejavnost ni izvajanje čarterskih letov.

57      Iz navedenega izhaja, da cilj zadevne sheme pomoči izpolnjuje zahteve glede odstopanja iz člena 107(3)(b) PDEU in da podrobna pravila za dodelitev pomoči ne presegajo tega, kar je nujno za dosego tega cilja.

58      Zato je treba prva dva dela prvega tožbenega razloga zavrniti.

 Zadnja dva dela prvega tožbenega razloga: z zadevno shemo pomoči se omejuje svoboda opravljanja storitev in ta omejitev ni utemeljena

59      Tožeča stranka na eni strani opozarja, da je omejitev svobode opravljanja storitev zakonita, če je utemeljena z nujnim razlogom v splošnem interesu, nediskriminatorna, potrebna in sorazmerna z zastavljenim ciljem v splošnem interesu, in na drugi, da so ti pogoji kumulativni in da omejitev postane neupravičena, če le eden od njih ni izpolnjen. V obravnavani zadevi naj bi bilo tako. Zadevna shema pomoči naj bi bila namreč najprej diskriminatorna, ker naj bi letalske družbe obravnavala različno glede na državo članico, ki je izdala njihovo operativno licenco Unije, čeprav bi morale biti do zadevne sheme pomoči upravičene vse letalske družbe Unije, ki delujejo na Švedskem in prispevajo k njeni povezljivosti. Dalje, zadevna shema pomoči naj ne bi bila sorazmerna, ker naj bi presegala to, kar naj bi bilo potrebno za dosego njenega cilja, ker naj bi bilo mogoče ta cilj, ki naj bi bil Kraljevini Švedski omogočiti, da zagotovi svojo povezljivost, doseči brez poseganja v svobodo opravljanja storitev, če bi bile do nje ne glede na državo članico, ki je izdala njihovo operativno licenco Unije, zgolj ob upoštevanju njihovega tržnega deleža upravičene vse letalske družbe, ki delujejo na Švedskem.

60      Nazadnje, cilj v splošnem interesu, in sicer nadomestilo letalskemu sektorju za izgube zaradi pandemije COVID-19, da bi se ohranila povezljivost Švedske, naj ne bi povzročil, da je treba nujno pomagati zgolj letalskim družbam, ki imajo švedsko licenco, ker naj bi bile letalske družbe, ki na Švedskem delujejo na podlagi licence, ki jo je izdala druga država članica, enako pomembne v ta namen. Pomoč nacionalnim letalskim družbam pa naj bi povzročila razdrobljenost notranjega trga in odstranitev konkurentov iz drugih držav članic, oslabila konkurenco, povečala škodo, ki jo povzroča pandemija COVID-19, vodila do poseganja v strukturo letalskega sektorja, ki naj bi se z zadevno shemo pomoči ohranila, in omejila pravice prevoznikov Unije, da svobodno opravljajo storitve zračnega prevoza na notranjem trgu, ne glede na državo članico, ki jim je izdala licenco.

61      Najprej je treba v delu, v katerem tožeča stranka svoje trditve utemeljuje na obstoju diskriminacije, ki izhaja iz zadevne sheme pomoči, in na neobstoju sorazmernosti, ki naj bi bil značilen za to shemo, napotiti na preučitev prvih dveh delov prvega tožbenega razloga.

62      V zvezi s členom 56 PDEU je treba ugotoviti, da je na podlagi člena 58(1) PDEU svobodno opravljanje prevoznih storitev urejeno v določbah iz naslova o prevozu, in sicer naslova VI Pogodbe DEU. V primarni zakonodaji velja torej poseben pravni sistem za svobodno opravljanje prevoznih storitev (sodba z dne 18. marca 2014, International Jet Management, C‑628/11, EU:C:2014:171, točka 36). Zato se člen 56 PDEU ne uporablja na področju zračnega prometa (sodba z dne 25. januarja 2011, Neukirchinger, C‑382/08, EU:C:2011:27, točka 22).

63      Ukrepi liberalizacije letalskega prevoza so torej lahko sprejeti le na podlagi člena 100(2) PDEU (sodba z dne 18. marca 2014, International Jet Management, C‑628/11, EU:C:2014:171, točka 38). Zakonodajalec Unije je tako na podlagi te določbe sprejel Uredbo št. 1008/2008, katere namen je prav opredelitev pogojev za uporabo načela svobode opravljanja storitev v sektorju zračnega prometa (glej po analogiji sodbo z dne 6. februarja 2003, Stylianakis, C‑92/01, EU:C:2003:72, točki 23 in 24). Vendar je treba ugotoviti, da tožeča stranka ne zatrjuje nobene kršitve te uredbe.

64      Čeprav tožeča stranka zaradi opredelitve obsega zadevne sheme pomoči ni imela dostopa do posojil, za katera je veljalo državno jamstvo, ki ga je odobrila Kraljevina Švedska, pa ni nikakor dokazala, kako naj bi jo ta izključitev odvrnila od opravljanja storitev s Švedske in na Švedsko, zlasti ker je iz listin v spisu razvidno, da je tožeča stranka ne glede na zadevno shemo pomoči in zgolj iz poslovnih razlogov postopno zmanjšala svojo dejavnost na švedskem trgu, tako glede destinacij, ki jih pokriva, kot števila tam stacioniranih letal (glej zgoraj točko 51). Tožeča stranka zlasti ni opredelila dejanskih ali pravnih okoliščin, zaradi katerih naj bi zadevna shema pomoči imela omejevalne učinke, ki naj bi presegali tiste, zaradi katerih nastopi prepoved iz člena 107(1) PDEU, vendar so, kot je bilo razsojeno v okviru prvih dveh delov prvega tožbenega razloga, v skladu z zahtevami iz člena 107(3)(b) PDEU vendarle potrebni in sorazmerni za odpravljanje resne motnje v švedskem gospodarstvu, ki jo povzroča pandemija COVID-19.

65      Iz vsega navedenega izhaja, da nobenemu delu prvega tožbenega razloga ni mogoče ugoditi in da je treba zato navedeni tožbeni razlog zavrniti.

 Drugi tožbeni razlog: kršitev obveznosti tehtanja pozitivnih učinkov pomoči in njenih negativnih učinkov na trgovinske pogoje in na ohranjanje neizkrivljene konkurence

66      Tožeča stranka v točkah od 94 do 102 tožbe trdi, da Komisija ni izpolnila obveznosti, da pri presoji združljivosti pomoči tehta pričakovane pozitive učinke te pomoči v smislu uresničevanja ciljev iz člena 107(3)(b) PDEU in njene negativne učinke v smislu izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami, kar naj bi pomenilo očitno napako pri presoji dejanskega stanja in torej zadosten razlog za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa. Komisija, ki jo podpira Francoska republika, zavrača to utemeljitev. Kraljevina Švedska se v zvezi s tem sklicuje na trditve Komisije.

67      Člen 107(3)(b) PDEU določa, da se „[k]ot združljiv[a] z notranjim trgom […] lahko šteje […] pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice“. Iz besedila te določbe je razvidno, da so njeni avtorji menili, da je v interesu celotne Unije, da bi vsaka njena država članica zmogla premostiti veliko ali celo eksistenčno krizo, ki bi nujno imela resne posledice za gospodarstvo vseh ali dela drugih držav članic in torej za Unijo kot tako. To jezikovno razlago besedila člena 107(3)(b) PDEU potrjuje njegova primerjava s členom 107(3)(c) PDEU, ki se nanaša na „pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“, saj zadnjenavedena določba vsebuje pogoj, ki se nanaša na dokazovanje nespreminjanja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom, ki ni naveden v členu 107(3)(b) PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne 22. septembra 2020, Avstrija/Komisija, C‑594/18 P, EU:C:2020:742, točki 20 in 39).

68      Zato se, če so pogoji iz člena 107(3)(b) PDEU izpolnjeni, in sicer v obravnavanem primeru, da se zadevna država članica sooča s hudo motnjo v svojem gospodarstvu in da so ukrepi pomoči, sprejeti za odpravljanje te motnje, na eni strani potrebni za to in na drugi primerni in sorazmerni, domneva, da so navedeni ukrepi sprejeti v interesu Unije, tako da se s to določbo v nasprotju s členom 107(3)(c) PDEU ne zahteva, da Komisija opravi tehtanje pozitivnih učinkov pomoči in njenih negativnih učinkov na trgovinske pogoje in na ohranjanje neizkrivljene konkurence. Z drugimi besedami, tako tehtanje v okviru člena 107(3)(b) PDEU ne bi imelo smisla, ker se domneva, da je rezultat tega tehtanja pozitiven. To, da država članica odpravi resno motnjo v svojem gospodarstvu, lahko namreč Uniji na splošno in zlasti notranjemu trgu le koristi.

69      Ugotoviti je torej treba, da se s členom 107(3)(b) PDEU v nasprotju s tem, kar določa člen 107(3)(c) PDEU, ne zahteva, da Komisija tehta pozitivne učinke pomoči in njene negativne učinke na trgovinske pogoje in na ohranjanje neizkrivljene konkurence, ampak le, da preveri, ali je zadevni ukrep pomoči potreben, primeren in sorazmeren za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu zadevne države članice. Zato je treba zavrniti trditev tožeče stranke, da naj bi obveznost tehtanja izhajala iz izjemnosti združljivih pomoči, vključno s tistimi, ki so bile za združljive razglašene na podlagi člena 107(3)(b) PDEU. Iz enakih razlogov se ne more utemeljeno sklicevati na sodbo z dne 19. septembra 2018, HH Ferries in drugi/Komisija (T‑68/15, EU:T:2018:563, točke od 210 do 214), ker Splošno sodišče v tej sodbi ni upoštevalo posledic razlike med besedilom člena 107(3)(b) in člena 107(3)(c) PDEU, ki jo je Sodišče poudarilo v sodbi z dne 22. septembra 2020, Avstrija/Komisija (C‑594/18 P, EU:C:2020:742, točki 20 in 39).

70      Tožeča stranka se na zavezujočo naravo tehtanja ne more sklicevati niti na podlagi začasnega okvira s trditvijo, da naj bi ta zavezoval Komisijo in pomenil drugo, ločeno podlago za obveznost Komisije v zvezi s tem, saj take obveznosti ni v začasnem okviru. Natančneje, točka 1.2 navedenega okvira, na katero se sklicuje in ki se nanaša na „[p]otreb[o] po tesnem evropskem usklajevanju nacionalnih ukrepov pomoči“, vsebuje samo eno točko, in sicer točko 10, ki v zvezi s tem ne vsebuje nobene določbe. Zato se tožeča stranka nanjo ne more sklicevati.

71      Iz teh razlogov je treba zavrniti tudi podredno trditev Komisije, da sam začasni okvir vsebuje tako tehtanje.

72      Drugi tožbeni razlog je torej treba zavrniti.

 Četrti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve

73      Tožeča stranka v utemeljitev četrtega tožbenega razloga opozarja, da ima Komisija obveznost obrazložitve na podlagi člena 296, drugi odstavek, PDEU in da kršitev te obveznosti upravičuje razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa. Poleg tega mora Komisija na podlagi zgoraj navedene določbe „jasno in nedvoumno“ razkriti razlogovanje, na podlagi katerega je sprejela zadevni ukrep, da lahko tako zadevne stranke kot pristojno sodišče Unije razumejo razloge, iz katerih je bil izpodbijani akt sprejet. Ta obveznost obrazložitve naj bi bila v obravnavanem primeru še toliko pomembnejša, ker je bil izpodbijani sklep sprejet brez začetka formalnega postopka preiskave, ki daje zainteresiranim strankam možnost, da predstavijo svoje trditve.

74      Komisija naj na prvem mestu ne bi izpolnila svoje obveznosti obrazložitve, prvič, ker ni preučila, ali pomoč ni diskriminatorna in spoštuje načelo svobode opravljanja storitev; drugič, ker niti na kratko ni pretehtala pozitivnih in negativnih učinkov pomoči, in tretjič, ker niti na kratko ni presodila vpliva pomoči na trgovino in konkurenco.

75      Komisija naj na drugem mestu prav tako ne bi izpolnila svoje obveznosti, da poda ustrezno obrazložitev. Sklicevanje Komisije na zastavljene cilje pomoči naj bi namreč vsebovalo pomembna semantična neskladja glede ciljev pomoči, ki so v točki 8 izpodbijanega sklepa opisani kot zagotovitev, da imajo letalske družbe, „ki imajo švedsko licenco in so pomembne za zagotovitev povezljivosti Švedske“, zadostna likvidna sredstva, v točki 43 navedenega sklepa pa so z njimi opredeljene letalske družbe, „ki so povezane s Švedsko in imajo vlogo pri zagotavljanju njene povezljivosti, v skladu s ciljem priglašenega ukrepa“. Uporabljena formulacija naj bi bila namreč dvoumna in naj niti zadevnim osebam niti Splošnemu sodišču ne bi omogočala razumevanja, kaj je bil cilj zadevnega ukrepa pomoči, razen cilja, da se iz sheme pomoči izključijo letalske družbe, ki imajo operativno licenco Unije, ki so jo izdale države članice, ki niso Kraljevina Švedska.

76      Komisija predlaga, naj se te trditve zavrnejo. Francoska republika in Kraljevina Švedska se v zvezi s tem sklicujeta na odgovor na tožbo.

77      Prvič, čeprav mora biti iz obrazložitve akta Unije, ki jo zahteva člen 296, drugi odstavek, PDEU, jasno in nedvoumno razvidno razlogovanje organa, ki je sporni akt izdal, tako da se zainteresiranim strankam omogoči, da se seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa, in Sodišču, da opravi nadzor, se ne zahteva, da se v njej podrobno navedejo vse upoštevne pravne ali dejanske okoliščine. Spoštovanje obveznosti obrazložitve akta je treba poleg tega presojati ne le glede na besedilo akta, temveč tudi glede na njegov kontekst in celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje (glej sodbo z dne 7. februarja 2018, American Express, C‑304/16, EU:C:2018:66, točka 75 in navedena sodna praksa). V obravnavani zadevi pa gre za kontekst pandemije in izjemne nujnosti, v kateri je Komisija najprej sprejela začasni okvir, s katerim je državam članicam in podjetjem, ki so prizadeta zaradi posledic navedene pandemije, zagotovila nekaj napotkov, nato zlasti na podlagi tega okvira preučila ukrepe, ki so ji jih sporočile navedene države, in nazadnje sprejela sklepe, ki se nanašajo na te ukrepe, med katerimi je tudi izpodbijani sklep. V zvezi s tem je iz točk 1 in 2 zgoraj razvidno, da je med priglasitvijo zadevne sheme pomoči in sprejetjem izpodbijanega sklepa preteklo le osem dni.

78      Vendar je treba kljub takim izjemnim okoliščinam poudariti, da izpodbijani sklep v obravnavanem primeru vsebuje 44 točk in na splošno omogoča razumevanje dejanskih in pravnih razlogov, iz katerih se je Komisija odločila, da ne bo nasprotovala zadevni shemi pomoči. Natančneje, v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, manjša razhajanja v besedilu, ugotovljena v točkah 8 in 43 izpodbijanega sklepa, ne kažejo na zmedo glede opredelitve cilja zadevne sheme pomoči, ki ga je treba v bistvu razumeti kot ohranjanje povezljivosti Švedske po zračni poti, pa naj gre za letalske povezave na Švedskem, s Švedske ali na Švedsko (glej točki 45 in 49 zgoraj).

79      Drugič, glede neobstoja obrazložitve v zvezi s tehtanjem pozitivnih učinkov pomoči in njenih negativnih učinkov na trgovinske pogoje in na ohranjanje neizkrivljene konkurence je iz točke 69 zgoraj razvidno, da v členu 107(3)(b) PDEU ni take zahteve. Komisiji zato v zvezi s tem ni bilo treba navesti razlogov.

80      Tretjič, kot trdi Komisija, so v točkah od 6 do 8, 15, 17, 27, 41 in 43 izpodbijanega sklepa navedeni razlogi za združljivost zadevne sheme pomoči z notranjim trgom. Ker je torej Komisija v izpodbijanem sklepu, čeprav zaradi nujnosti ponekod le na kratko, navedla razloge, iz katerih zadevna shema pomoči izpolnjuje pogoje iz člena 107(3)(b) PDEU, in zlasti, zakaj so merila za upravičenost, med katerimi je tudi merilo imetništva švedske licence na 1. januar 2020, potrebna, primerna in sorazmerna, je izpolnila obveznost obrazložitve.

81      Zato je treba četrti tožbeni razlog zavrniti.

 Tretji tožbeni razlog: kršitev postopkovnih pravic, ki izhajajo iz člena108(2) PDEU

82      Tretji tožbeni razlog, ki se nanaša na varstvo postopkovnih pravic tožeče stranke, ker Komisija kljub zatrjevanemu obstoju resnih dvomov ni začela formalnega postopka preiskave, je v resnici podreden, če Splošno sodišče ne bi preučilo presoje pomoči. Iz ustaljene sodne prakse namreč izhaja, da je namen takega tožbenega razloga zadevni stranki omogočiti, da se kot taka šteje za upravičeno vložiti tožbo na podlagi člena 263 PDEU, kar bi ji bilo sicer zavrnjeno (glej v tem smislu sodbi z dne 24. maja 2011, Komisija/Kronoply in Kronotex, C‑83/09 P, EU:C:2011:341, točka 48, in z dne 27. oktobra 2011, Avstrija/Scheucher-Fleisch in drugi, C‑47/10 P, EU:C:2011:698, točka 44). Splošno sodišče pa je preučilo prva dva tožbena razloga, ki se nanašata na presojo pomoči kot take, zato tak tožbeni razlog nima navedenega namena.

83      Poleg tega je treba ugotoviti, da ta tožbeni razlog nima samostojne vsebine. V okviru takega tožbenega razloga lahko namreč tožeča stranka za varstvo postopkovnih pravic, ki jih ima v okviru formalnega postopka preiskave, navaja le tožbene razloge, ki kažejo na to, da bi presoja informacij in elementov, s katerimi Komisija je ali bi lahko razpolagala med predhodno fazo preučitve priglašenega ukrepa, morala povzročiti dvome o združljivosti tega ukrepa z notranjim trgom (glej v tem smislu sodbe z dne 22. decembra 2008, Régie Networks, C‑333/07, EU:C:2008:764, točka 81; z dne 9. julija 2009, 3F/Komisija, C‑319/07 P, EU:C:2009:435, točka 35, in z dne 24. maja 2011, Komisija/Kronoply in Kronotex, C‑83/09 P, EU:C:2011:341, točka 59), kot so nezadostnost ali nepopolnost preučitve, ki jo je Komisija opravila med postopkom predhodne preučitve, ali obstoj pritožb tretjih oseb. Poudariti pa je treba, da so v tretjem tožbenem razlogu strnjeno povzete trditve, navedene v okviru prvega in drugega tožbenega razloga, ne da bi bili navedeni posebni elementi v zvezi z morebitnimi resnimi težavami.

84      Iz teh razlogov je treba ugotoviti, da ker je Splošno sodišče preučilo utemeljenost navedenih tožbenih razlogov, utemeljenosti tega tožbenega razloga ni treba preučiti.

85      Zato je treba tožbo v celoti zavrniti kot neutemeljeno, pri tem pa je treba tožeči stranki odobriti predlagano zaupno obravnavanje, saj Francoska republika in Kraljevina Švedska v zvezi s tem nista podali nobenega ugovora.

 Stroški

86      V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Evropske komisije, v skladu s predlogi zadnjenavedene, vključno s stroški, nastalimi v okviru predloga za zaupno obravnavanje.

87      Francoska republika in Kraljevina Švedska na podlagi člena 138(1) Poslovnika nosita svoje stroške.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (deseti razširjeni senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Družbi Ryanair DAC se naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Evropske komisije, vključno s stroški, nastalimi v okviru predloga za zaupno obravnavanje.

3.      Francoska republika in Kraljevina Švedska nosita svoje stroške.

Van der Woude

Kornezov

Buttigieg

Kowalik-Bańczyk

 

      Hesse

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 10. februarja 2021.

Podpisi


*      Jezik postopka: angleščina.