Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Dioikitiko Protodikeio Thessalonikis (Grčija) 30. januarja 2024 – HF / Anexartiti Archi Dimosion Esodon

(Zadeva C-72/24, Keladis I 1 )

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Dioikitiko Protodikeio Thessalonikis

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: HF

Tožena stranka: Anexartiti Archi Dimosion Esodon

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali statistične vrednosti, imenovane „vhodne cene“ (threshold values) – „poštene cene (fair prices)“, ki temeljijo na statistični zbirki podatkov Eurostata COMEXT in izhajajo iz informacijskega sistema OLAF (AFIS-Anti Fraud Information System), katerega aplikacija je Automated Monitoring Tool (orodje za samodejno spremljanje, AMT), in ki so na voljo nacionalnim carinskim organom prek njihovih elektronskih sistemov, izpolnjujejo zahtevo po dostopnosti za vse gospodarske subjekte, kakor je določena v sodbi z dne 9. junija 2022, C-187/21, Fawkes Kft1 ? Ali so podatki, ki jih vsebuje, le zbirni podatki v smislu opredelitve iz uredb št. 471/20092 in št. 113/20103 o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami, ki je veljala v zadevnem obdobju?

2.    Ali lahko nacionalni carinski organi v okviru naknadnega preverjanja, če uvoženega blaga ni mogoče fizično preveriti, statistične vrednosti iz zbirke podatkov COMEXT – če se na splošno štejejo za dostopne in ne vsebujejo zgolj zbirnih podatkov – uporabijo le za potrditev svojih razumnih dvomov o tem, da je vrednost, prijavljena v deklaracijah, tržna vrednost, to je znesek, ki je bil za to blago dejansko plačan ali ki ga je treba plačati, ali pa tudi za določitev njegove carinske vrednosti na tej podlagi, v skladu z alternativno metodo iz člena 30(2)(c) carinskega zakonika Skupnosti (Uredba št. 2913/19921 ) (ki ustreza tako imenovani „deduktivni“ metodi iz člena 7[4](2)(c) Carinskega zakonika Skupnosti (Uredba št. 952/20132 )), ali po potrebi z drugimi alternativnimi metodami? Kako na odgovor na to vprašanje vpliva to, da ni mogoče ugotoviti, da se trenutno prodaja enako ali podobno blago v smislu člena 152(1) Uredbe (EGS) št. 2454/933 (izvedbena uredba)?

3.    Ali je uporaba navedenih statističnih vrednosti za določitev carinske vrednosti določenega uvoženega blaga, ki je enakovredna uporabi najnižjih cen, vsekakor v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz Mednarodnega sporazuma o določanju carinske vrednosti Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki se imenuje tudi Sporazum o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994, katerega pogodbenica je Evropska unija, ker ta sporazum izrecno prepoveduje uporabo najnižjih cen?

4.    V zvezi s prejšnjim vprašanjem: ali se pridržek v korist splošnih načel in določb zgoraj navedenega Mednarodnega sporazuma o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994, določen v členu 31(1) carinskega zakonika Skupnosti (Uredba št. 2913/1992), v zvezi z rezervno metodo za določitev carinske vrednosti in posledično z izključitvijo uporabe najnižjih vrednosti iz odstavka 2 istega člena (ki ga ni v ustrezni določbi člena 74(3) carinskega zakonika Unije (Uredba št. št. 952/2013)) uporablja le, če se uporabi ta metoda, ali pa velja za vse alternativne metode za določitev carinske vrednosti?

5.    Če se ugotovi, da je bila pri uvozu uporabljena poenostavitev uvrstitve v smislu člena 81 carinskega zakonika Skupnosti (Uredba št. 2913/1992) (ki je postal člen 177 carinskega zakonika Unije (Uredba št. 952/2013)), ali je mogoče uporabiti alternativno metodo iz člena 30(2)(c) carinskega zakonika Skupnosti (Uredba št. 2913/1992) (ki ustreza členu (70)(2)(c) carinskega zakonika Skupnosti (Uredba št. 952/2013)), ne glede na heterogenost blaga, prijavljenega pod isto oznako TARIC v isti deklaraciji, in ne glede na posledično fiktivno vrednost blaga, ki ni zajeto s to tarifno uvrstitvijo?

6.    Nazadnje, ne glede na prejšnja vprašanja: ali so določbe grške zakonodaje, ki urejajo določitev oseb, ki so dolžne plačati DDV pri uvozu, v delu, v katerem za davčnega zavezanca določajo „tako imenovanega lastnika uvoženega blaga“, v skladu z zahtevami prava Unije dovolj jasne?

____________

1 Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.

1 Sodba Sodišča z dne 9. junija 2022, Fawkes, C-187/21, ECLI:EU:C:2022:458.

1 Uredba (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95 (UL 2009, L 152, str. 23).

1 Uredba Komisije (EU) št. 113/2010 z dne 9. februarja 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi z zajetjem trgovanja, opredelitvijo podatkov, pripravo statistike blagovne menjave glede na značilnosti podjetij in glede na valuto računa ter posebnim blagom ali gibanji (UL 2010, L 37, str. 1).

1 Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307).

1 Uredba Komisije (EU) št. št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (prenovitev) (UL 2013, L 269, str. 1).

1 Uredba (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 6, str. 3).