Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia nº 2 de Fuengirola (Španija) 24. decembra 2021 – NM/Club La Costa (UK) PLC, podružnica v Španiji, CLC Resort Management LTD, Midmark 2 LTD, CLC Resort Development LTD in European Resorts & Hotels SL

(Zadeva C-821/21)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia nº 2 de Fuengirola

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: NM

Tožena stranka: Club La Costa (UK) PLC, podružnica v Španiji, CLC Resort Management LTD, Midmark 2 LTD, CLC Resort Development LTD in European Resorts & Hotels SL

Vprašanja za predhodno odločanje

V zvezi z Uredbo (EU) št. 1215/2012¹ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012:

Prvo vprašanje.    Ali je treba v primeru potrošniških pogodb, za katere se uporablja člen 18(1) Uredbe Bruselj I, to uredbo razlagati tako, da izraz „druga pogodbena stranka“, ki se uporabi v tej določbi, zajema izključno tistega, ki je podpisal pogodbo, tako da ta ne more vključevati fizičnih ali pravnih oseb, ki niso osebe, ki so jo dejansko podpisale?

Drugo vprašanje.    Ali je treba, če je treba izraz „druga pogodbena stranka“ razlagati tako, da zajema le tistega, ki je dejansko podpisal pogodbo, če imata tako potrošnik kot „druga pogodbena stranka“ sedež zunaj Španije, člen 18(1) Uredbe Bruselj I razlagati tako, da mednarodne pristojnosti španskih sodišč ni mogoče določiti na podlagi tega, da poslovna skupina, katere del je „druga pogodbena stranka“, vključuje družbe s sedežem v Španiji, ki niso sodelovale pri podpisu pogodbe ali pa so podpisale druge pogodbe, ki niso pogodba, katere ničnost se predlaga?

Tretje vprašanje.    Ali je treba, če „druga pogodbena stranka“ iz člena 18(1) Uredbe Bruselj I dokaže, da ima sedež v Združenem kraljestvu v skladu s členom 63(2), to določbo razlagati tako, da tako določen sedež omejuje možnost, ki jo je mogoče uveljavljati na podlagi člena 18(1)? Poleg tega, ali je treba to določbo razlagati tako, da ne določa samo „dejanske domneve“, niti da ta domneva ne velja, če „druga pogodbena stranka“ opravlja dejavnosti zunaj kraja svojega sedeža, niti da je dokazno breme na „drugi pogodbeni stranki“, da dokaže obstoj povezave med njenim sedežem, določenim v skladu z navedeno določbo, in krajem, kjer opravlja svoje dejavnosti?

V zvezi z Uredbo (ES) št. 593/2008¹ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008:

Četrto vprašanje.    Ali je treba v primeru potrošniških pogodb, za katere se uporablja Uredba Rim I, člen 3 te uredbe razlagati tako, da so klavzule o določitvi prava, ki se uporabi, vključene v „splošne pogoje“ pogodbe, ki sta jo stranki podpisali, ali ki so vsebovane v ločenem dokumentu, na katerega se pogodba izrecno sklicuje in za katerega se dokaže, da je bil izročen potrošniku, veljavne in jih je mogoče uporabiti?

Peto vprašanje.    Ali je treba v primeru potrošniških pogodb, za katere se uporablja Uredba Rim I, člen 6(1) navedene uredbe razlagati tako, da se lahko nanjo sklicuje tako potrošnik kot tudi druga pogodbena stranka?

Šesto vprašanje.        Ali je treba v primeru potrošniških pogodb, za katere se uporablja Uredba Rim I, člen 6(1) te uredbe razlagati tako, da ima pravo, omenjeno v tej določbi, če so izpolnjeni vsi pogoji, prednost pred pravom, omenjenim v členu 6(3), čeprav bi se to pravo v konkretnem primeru lahko izkazalo za ugodnejše za potrošnika?

____________

¹ Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1/32).

¹ Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6/16).