Zadeva T‑431/12

Distillerie Bonollo SpA in drugi

proti

Svetu Evropske unije

„Damping – Uvoz vinske kisline s poreklom iz Kitajske – Sprememba dokončne protidampinške dajatve – Delni vmesni pregled – Ničnostna tožba – Neposredno in posamično nanašanje – Dopustnost – Določitev normalne vrednosti – Računsko določena normalna vrednost – Sprememba metodologije – Individualna obravnava – Člen 2(7)(a) in člen 11(9) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (postala člen 2(7)(a) in člen 11(9) Uredbe (EU) 2016/1036) – Prilagoditev časovnih učinkov razglasitve ničnosti“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi razširjeni senat) z dne 3. maja 2018

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Neposredno nanašanje – Merila – Protidampinška uredba, ki je bila sprejeta po zahtevi za delni vmesni pregled, ki so jo vložili konkurenčni proizvajalci iz Unije – Neposredno nanašanje na te konkurenčne proizvajalce

(člen 263, četrti odstavek, PDEU)

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Posamično nanašanje – Merila – Protidampinška uredba, ki je bila sprejeta po zahtevi za delni vmesni pregled, ki so jo vložili konkurenčni proizvajalci iz Unije – Posamično nanašanje na te konkurenčne proizvajalce

(člen 263, četrti odstavek, PDEU)

3.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Zahteva – Protidampinška uredba, ki je bila sprejeta po zahtevi za delni vmesni pregled, ki so jo vložili konkurenčni proizvajalci iz Unije – Pravni interes teh konkurenčnih proizvajalcev

(člena 263 PDEU in 264(2) PDEU)

4.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Uvoz iz držav brez tržnega gospodarstva – Uporaba konstruirane vrednosti – Obveznost, da se pri pregledu uporabi metodologija, ki je bila uporabljena med prvotno preiskavo

(Uredba Sveta št. 1225/2009, nadomeščena z Uredbo 2016/1036, člena 2 in 11(9))

5.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Individualno obravnavanje podjetij izvoznikov v državi, ki nima tržnega gospodarstva

(Uredba Sveta št. 1225/2009, nadomeščena z Uredbo 2016/1036, člen 9(5))

6.      Ničnostna tožba – Ničnostna sodba – Učinki – Posledice razglasitve ničnosti uredbe, s katero se uvajajo protidampinške dajatve – Ohranitev protidampinških dajatev to sprejetja ukrepov za izvršitev ničnostne sodbe

(člen 264, drugi odstavek, PDEU)

1.      V zvezi z vprašanjem, ali se akt Unije na tožečo stranko neposredno nanaša, je treba ugotoviti, da se s tem pogojem zahteva, prvič, da izpodbijani akt Unije neposredno učinkuje na pravni položaj tožeče stranke, in drugič, da naslovnikom tega akta, ki so zadolženi za njegovo izvajanje, ne dopušča nobene diskrecijske pravice, saj je to izvajanje popolnoma samodejno in temelji izključno na ureditvi Unije brez uporabe drugih vmesnih pravil.

V sodni praksi se vedno znova dopuščajo ničnostne tožbe posameznikov zoper akte Unije, katerih učinki na tožeče stranke niso pravni, temveč v bistvu dejanski, ker so kot udeleženke na trgu v konkurenci z drugimi udeleženci neposredno prizadete.

Ker so tožeče stranke sprožile postopek delnega vmesnega pregleda in ker so bili na koncu tega postopka sprejeti ukrepi za preprečitev dampinga, ki povzroča škodo, ki so jo te utrpele kot konkurenčni proizvajalci, ki delujejo na istem trgu kot zadevni proizvajalci izvozniki, se uredba, s katero se je končal postopek delnega vmesnega pregleda, nanje neposredno nanaša.

(Glej točke 49, 52 in 59.)

2.      Glede vprašanja, ali se akt na tožečo stranko nanaša posamično, je treba ugotoviti, da lahko subjekti, ki niso naslovniki akta, trdijo, da se nanje nanaša v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU, le če ta akt nanje vpliva zaradi nekaterih njihovih posebnih značilnosti ali zaradi dejanskega položaja, zaradi katerega se razlikujejo od vseh drugih oseb in jih zato individualizira podobno kot naslovnika.

Čeprav natančneje glede področja protidampinških dajatev drži, da so glede na merila iz člena 263, četrti odstavek, PDEU uredbe, s katerimi se uvaja protidampinške dajatve, po svojih značilnostih in področju veljavnosti normativne narave, ker se splošno uporabljajo za zadevne gospodarske subjekte, ni izključeno, da bi se nekatere njihove določbe lahko na nekatere gospodarske subjekte nanašale posamično.

Sodišče Unije se pri presoji učinka na položaj tožeče stranke na trgu opira na vrsto okoliščin, kot so zgoščena ali razdrobljena struktura trga, položaj tožeče stranke in konkurenta, ki sta obravnavana, v absolutnem in relativnem smislu na trgu ali obseg učinka spornega akta na dejavnosti tožeče stranke.

Iz presoje, ki jo je o tem sklopu okoliščin opravilo sodišče Unije, je mogoče sklepati, da bolj kot so konkurenčni odnosi med tožečo stranko in konkurentom neposredni, bodisi ker je število subjektov, ki so dejavni na trgu, zmanjšano, bodisi ker je zadevno podjetje glavni konkurent tožeče stranke, ter večje kot so negativne posledice za tožečo stranko, tem ustrezneje je ugotoviti, da se izpodbijani akt nanjo posamično nanaša.

Ker so proizvajalci iz Unije, ki konkurirajo proizvajalcem tretjih držav, aktivno sodelovali v upravnem postopku in so znatno prispevali k njegovemu poteku in rezultatu, se uredba, s katero je bil končan postopek delnega vmesnega pregleda, ki je bil sprožen na njihovo zahtevo, nanje posamično nanaša, še toliko bolj, ker bistveno vpliva na njihov položaj na trgu.

(Glej točke 74, 75, 80, 81, 84, 88 in 91.)

3.      Ničnostna tožba, ki jo vloži fizična ali pravna oseba, je tako dopustna le, če ima tožeča stranka interes, da se ugotovi ničnost izpodbijanega akta.

Kadar namen tožbe ni odpraviti učinke izpodbijanega akta temveč nadomestitev teh učinkov s strožjim ukrepom, ki vključuje uvedbo višje protidampinške dajatve, lahko sodišče Unije uporabi možnost iz člena 264, drugi odstavek, PDEU, da se ohrani protidampinška dajatev, uvedena z uredbo, ki je izpodbijana, dokler pristojne institucije ne sprejmejo ukrepov za izvršitev sodbe. V teh okoliščinah imajo konkurenčni proizvajalci iz Unije interes predlagati razglasitev ničnosti uredbe, s katero se zgolj rahlo povečuje protidampinška dajatev, sprejete po zahtevi teh konkurenčnih proizvajalcev za delni vmesni pregled, ki jim lahko prinese korist.

Tožeča stranka lahko poleg tega ohrani interes za vložitev predloga za razglasitev ničnosti akta institucije Unije, zato da se prepreči, da bi se domnevna nezakonitost tega akta v prihodnosti ponovila.

(Glej točke 101, 103, 104 in 108.)

4.      Pravila za izračun normalne vrednosti so opredeljena v členu 2, od (1) do (7), Uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (postal člen 2, od (1) do (7) Uredbe 2016/1036). Pri uvozu iz države brez tržnega gospodarstva, ki je na dan začetka preiskave članica Svetovne trgovinske organizacije (STO), se normalna vrednost načeloma določi v skladu s posebno metodologijo, določeno v členu 2(7)(a) Uredbe št. 1225/2009. V skladu s to metodologijo se normalna vrednost določi zlasti na podlagi cene ali računsko določene vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom, to je primerljivi državi.

Člen 2(7)(b) Uredbe št. 1225/2009 kot izjemo glede uvoza iz države brez tržnega gospodarstva določa, da se normalna vrednost določi v skladu s členom 2, od (1) do (6), te uredbe, kadar se ugotovi, da za tega proizvajalca ali proizvajalce prevladujejo pogoji tržnega gospodarstva. Spomniti je treba, da člen 2, od (1) do (6), Uredbe št. 1225/2009 vključuje pravila, ki se uporabljajo za določitev normalne vrednosti uvoza iz držav s tržnim gospodarstvom.

Iz člena 11(9) Uredbe št. 1225/2009 je poleg tega razvidno, da so na splošno institucije Unije v preiskavi zavezane uporabiti metodologijo, vključno za primerjavo med izvoznimi cenami in normalno vrednostjo, ki je enaka metodologiji, uporabljeni med prvotno preiskavo, ki je privedla do uvedbe dajatve. Ta določba določa izjemo, v skladu s katero lahko institucije drugačno metodologijo kot pri prvotni preiskavi uporabijo, če so se okoliščine spremenile. Iz te določbe je razvidno tudi, da mora biti uporabljena metodologija v skladu z določbami člena 2 Uredbe št. 1225/2009.

Poleg tega ne zadostuje, da je nova metodologija ustreznejša od prejšnje, če je ta vendarle v skladu s členom 2 Uredbe št. 1225/2009.

(Glej točke 124, 125, 127 in 138.)

5.      Logično je, da bo normalna vrednost, kadar je več proizvajalcem izvoznikom odobrena TGO, različna za vsakega od njih, saj je izračunana na podlagi podatkov, ki se nanašajo nanje. Ni pa razloga, da bi se med več proizvajalci izvozniki, ki jim ni bila priznana TGO, normalna vrednost razlikovala, saj v teh okoliščinah izračuni normalne vrednosti temeljijo na podatkih primerljive države in so torej neodvisne od njihovih posameznih podatkov. V tem primeru lahko proizvajalec izvoznik vedno zahteva individualno obravnavo, kar pomeni, da bo individualna stopnja dampinga izračunana s primerjavo med normalno vrednostjo, ki je enaka za vse, in njegovimi lastnimi izvoznimi cenami, ne pa s primerjavo med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami industrije.

(Glej točko 141.)

6.      Kadar namen tožbe ni odpraviti protidampinško dajatev, ki izhaja iz izpodbijane uredbe, temveč nadomestiti to uredbo s strožjim ukrepom, ki zajema višjo protidampinško dajatev na podlagi drugačne metodologije za izračun normalne vrednosti in kadar bi lahko bila posledica tega, da bi se izpodbijana uredba razglasila zgolj za nično, poseganje v splošni interes politike Unije na področju protidampinških dajatev, je treba za zagotovitev učinkovitosti takih ukrepov in v nasprotju z ugovori Sveta v skladu s členom 264, drugi odstavek, PDEU ohraniti protidampinško dajatev, ki izhaja iz izpodbijane uredbe, dokler institucije ne sprejmejo ukrepov za izvršitev ničnostne sodbe.

(Glej točko 147.)